<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Uporaba komunikacije z vidno svetlobo v sodobnih komunikacijskih sistemih</dc:title><dc:creator>Pušelc,	Žiga	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Batagelj,	Boštjan	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Vuk Baliž,	Kristjan	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>VLC</dc:subject><dc:subject>optične komunikacije</dc:subject><dc:subject>mobilna omrežja</dc:subject><dc:subject>LED</dc:subject><dc:subject>vidna svetloba</dc:subject><dc:description>Diplomsko delo opisuje razvoj komunikacij z vidno svetlobo in možnost implementacije takšnega sistema v naš vsakdan. Opisano je delovanje in potek komunikacije preko vidne svetlobe ter kako iz te svetlobe dobimo podatke na sprejemni strani. Namen naloge je predstavitev delovanja komunikacije in izračunov zanesljivosti komunikacije v različnih pogojih. Prav tako je namen testiranje prototipa povezave s po eno svetlečo diodo na oddajni in sprejemni strani. 
V delu so najprej opisane osnovne značilnosti komunikacij z vidno svetlobo in razlogi ter potrebe za njihovo uporabo. Omenjene so tudi prednosti, zaradi katerih je tovrstna izvedba komunikacij zelo primerna za vsakdanjo uporabo. Sledi opis in prikaz koncepta ter nato arhitekture komunikacij z vidno svetlobo. Nadalje sta primerjani tehnologiji brezvrvičnega prenosa podatkov Wi-Fi in Li-Fi, pri čemer Li-Fi za prenos podatkov uporablja vidno svetlobo namesto radijskih valov. V zadnjem delu se diplomska naloga usmeri v opis uporabe komunikacij z vidno svetlobo ter kako se lahko uporabi in koristi v novejših sistemih, kot je tehnologija 5G.
Po opisu teoretičnega dela komunikacij z vidno svetlobo se diplomsko delo posveti teoretičnim izračunom delovanja komunikacije v različnih pogojih, kot so povečevanje moči na oddajni strani in spreminjanje oddaljenosti sprejemnika od oddajnika. Na grafih so prikazani rezultati primerjave za primere sprejemne moči signala, če se v oddajniku uporabi usmerjeno svetilo ali izotropno svetilo. Ob koncu naloge je predstavljen še praktični prototip komunikacije, kjer se na oddajni strani uporabi ena svetleča dioda, na drugi strani pa se signal sprejema z drugo svetlečo diodo. Namen je preizkus delovanja, kjer se uporabi čim manjše število elektronskih gradnikov.</dc:description><dc:publisher>[Ž. Pušelc]</dc:publisher><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2021-06-21 13:15:10</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>127707</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 621.39(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 55081</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 68098563</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
