Propaganda v tradicionalnih in socialnih medijihŠtrukelj, Jure (Avtor) Boh Podgornik, Bojana (Mentor) dezinformacijalažne informacijemedijipropagandasocialna omrežjaDiplomsko delo raziskuje lažne novice, njihove vplive na družbo in posameznika ter njihovo vlogo v moderni propagandi. V teoretičnem delu sta opisani potrditvena pristranskost in motivirano razumevanje, psihološka procesa, ki pojasnjujeta, zakaj ljudje nasedajo lažnim novicam. Opisani so delovanje socialnih omrežij, njihova vloga pri hitrem širjenju lažnih novic v javnosti, viri lažnih novic in nekatere njihove posledice. Predstavljeni so razlogi za zavračanje tradicionalnih medijev in novinarstva v zameno za alternativne vire informacij. V eksperimentalnem delu je izvedena anketa o zaupanju ljudi v medije. Analizirana sta dva primera objav tradicionalnih medijev, ter trije primeri tujih in primer slovenskega portala lažnih novic glede na videz strani, jezik, vire, povezave ter splošno delovanje. Rezultati izvedene ankete odražajo večje zaupanje ljudi v tradicionalne, kot pa v socialne medije, vendar je to zaupanje odvisno od medijske organizacije. Analiza tradicionalnih medijev je prikazala subtilne manipulacijske metode, s katerimi vplivajo na javno mnenje, hkrati pa ohranjajo videz nevtralnosti. Analiza portalov z lažnimi novicami nakazuje na majhno povezavo med kakovostjo in dejansko razširjenostjo portala. Na hitro širjenje in prepoznavnost portalov imata velik vpliv optimizacija iskalnih algoritmov in položaj portala v mreži drugih portalov lažnih novic. Mreža ni organiziran sistem, ampak le skupek številnih portalov in robotov s podobnim namenom in ciljem, da promovirajo drug drugega. Ob odstranitvi ali blokiranju nekega portala lahko njegovo mesto takoj zavzamejo drugi, zato je omejevanje in preprečevanje širjenja lažnih novic še težje. Z uporabo pridobljenih rezultatov in že obstoječih predlogov za rešitve je v zaključku oblikovan večdelni pristop do omejevanja lažnih novic, ki vključuje možnosti tehnološke avtomatizacije z uporabo metod umetne inteligence; uvajanje boljše zakonodaje in standardizacije; izobraževanje za dvig informacijske pismenosti celotne populacije do te mere, da je vsak posameznik sposoben ovrednoti verodostojnost in zanesljivost informacij ter prepoznati potencialne laži in propagando.20212021-06-19 09:00:02Diplomsko delo/naloga127689VisID: 78422sl