<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Kontinuirana babiška obravnava: modeli po svetu</dc:title><dc:creator>Kočar,	Lucija	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Mivšek,	Ana Polona	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Prelec,	Anita	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>diplonska dela</dc:subject><dc:subject>babištvo</dc:subject><dc:subject>stalnost</dc:subject><dc:subject>babica</dc:subject><dc:subject>ena na ena</dc:subject><dc:subject>skupina babic</dc:subject><dc:description>Uvod: Kontinuirana babiška obravnava je model oskrbe, pri katerem poznana ali zaupanja vredna babica ali manjša skupina babic podpira žensko od začetka nosečnosti, skozi porod in vse do konca puerperija. Takšna obravnava vključuje spremljanje telesnega, psihološkega, duhovnega in socialnega počutja ženske ter družine med celotnim ciklom prehoda v starševstvo. Pri tem je kontinuiteta oskrbe nepogrešljiv del koncepta celostne obravnave in je temelj babiške prakse. Kontinuiran babiški model prinaša ženskam večje zadovoljstvo s porodno izkušnjo in boljše porodne izide. Tudi babice so bolj zadovoljne zaradi vloge, ki jo imajo v tem modelu. Namen: V prvem delu diplomskega dela smo želeli pregledati različne modele kontinuirane babiške obravnave po svetu. V drugem delu pa smo želeli ugotoviti, ali so babice v Sloveniji pripravljene in željne za delo v takšnem modelu. Metode dela: Za pregled literature smo uporabili deskriptivno metodo dela, v empiričnem delu pa kavzalno neeksperimentalno metodo. Pri tem smo se poslužili kvantitativnega pristopa in za inštrument zbiranja podatkov uporabili anketni vprašalnik. Raziskovalni vzorec je bil uporabljen po vzorcu snežene kepe. Sodelovale so babice, ki so zaposlene v zdravstvenih ustanovah ali opravljajo zasebno babiško prakso. Sodelovanje je bilo anonimno in prostovoljno. Rezultati: V raziskavi je več kot polovica babic navedla, da se počutijo pripravljene za delo v kontinuiranem modelu. Babice večinoma niso zadovoljne s trenutnim modelom izvajanja oskrbe žensk v rodnem obdobju. Skoraj vsi vprašani se strinjajo, da je potreben dostop do kontinuirane babiške obravnave v Sloveniji. Več kot dve tretjini babic je pripravljenih poskusiti delo v kontinuiranem modelu. Babice niso zadovoljne s trenutnimi kompetencami in želijo, da se jih v prakso prenese več. Prav tako se jim zdi pomembno, da med izvajanjem kontinuirane obravnave razvijajo odnos z ženskami. Razprava in zaključek: Kontinuiran model obravnave ima dokazane prednosti za mamo, novorojenčka in babico. Babice so izrazile željo za delo v kontinuiranem babiškem modelu. Vključitev kontinuitete v sedanji zdravstveni sistem zahteva korenite spremembe v načinu dela tako za babice kot tudi za celotni zdravstveni sistem. Zavedati pa se moramo, da takšen model ne bo ustrezal vsem babicam in tudi ne ženskam. Zato je pomembno, da imajo babice možnost izbire, v kakšnem modelu želijo delati.</dc:description><dc:publisher>[L. Kočar]</dc:publisher><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2021-06-18 10:59:17</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>127671</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 104530</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 52375299</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
