<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Delovno terapevtske strategije obvladovanja bolečine pri bolnikih z revmatoidnim artritisom</dc:title><dc:creator>Petkovšek,	Vida	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Huzjan,	Barbka	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Sicherl,	Zorana	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>diplomska dela</dc:subject><dc:subject>delovna terapija</dc:subject><dc:subject>revmatične bolezni</dc:subject><dc:subject>vrste bolečin</dc:subject><dc:subject>življenje z bolečino</dc:subject><dc:description>Uvod: Bolečina je osnovna in najbolj moteča težava bolnika z revmatoidnim artritisom. Intenzivnost bolečine se spreminja, vendar le-ta bolnika spremlja ves čas in mu onemogoča normalno življenje. Pri obravnavi bolnika s kronično bolečino delovni terapevti uporabljajo različne strategije, s katerimi poskušajo zmanjšati bolečino in hkrati povečati uporabnikove spretnosti za opravljanje aktivnosti in s tem odvračati pozornost od bolečine. Namen: V diplomski nalogi smo želeli raziskati in opisati kronično bolečino, ki jo doživljajo bolniki z revmatoidnim artritisom – kje se pojavlja, kako jo občutijo in kje v vsakdanjem življenju jih le-ta najbolj ovira. Želeli smo tudi ugotoviti, kako bolniki bolečino obvladujejo oz. katerih strategij za obvladovanje bolečine se poslužujejo. Metode dela: V kvalitativni raziskavi smo izvedli 6 polstrukturiranih intervjujev z bolniki z revmatoidnim artritisom. Z njihovim dovoljenjem smo intervjuje posneli, jih dobesedno prepisali in jih analizirali po metodi kvalitativne vsebinske analize. Rezultati: Bolečina se pri bolnikih z revmatoidnim artritisom pojavlja vsakodnevno, najpogosteje zjutraj kot posledica okorelosti ter zvečer oz. ponoči. Občutijo jo predvsem na malih sklepih rok, zapestjih, gležnjih, kolenih in ramenih. Bolečina močno poseže na vsa področja človekovega delovanja in vpliva tudi na družinsko, socialno in poklicno življenje posameznika ter lahko privede tudi do mnogih psiholoških stisk. Pri obvladovanju bolečin v času zagona bolezni jim pomaga počitek, potopitev v bolečino, vizualizacija ter terapija s toploto in hladom. V času remisije jim pomaga gibanje in rekreacija, sprememba prehrane ter druženje. V preventivnem smislu se poslužujejo strategije varčevanja z energijo, zaščite in varovanja sklepov ter prilagoditev doma in uporabe pripomočkov. Razprava in zaključek: Delovna terapija pomaga bolniku pridobiti nadzor nad boleznijo, jo razumeti, izboljšati in ohraniti funkcionalne sposobnosti, preprečiti napredovanje bolezni, se vključiti v njemu pomembne okupacije in tako izboljšati kvaliteto življenja. Delovno terapevtske strategije obvladovanja bolečine so primerne za vsakogar, ki trpi za kronično revmatsko boleznijo, saj pripomorejo k vzdrževanju funkcionalnih sposobnosti, ohranjanju samostojnosti, krepitvi zdravja in dobrega počutja. Žal v Sloveniji mnogi bolniki z bolečino, ki je posledica revmatičnih ali drugih kroničnih bolezni, niso deležni delovno terapevtske obravnave. Zato menimo, da bi bilo potrebno več pozornosti posvetiti celostni obravnavi bolnikov in tako obravnavo omogočiti vsem bolnikom.</dc:description><dc:publisher>[V. Petkovšek]</dc:publisher><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2021-06-17 07:45:58</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>127622</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 615.851</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 104522</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 67496963</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
