<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Pomen zgodnje perfuzijske računalniške tomografije pri bolnikih s poškodbo glave</dc:title><dc:creator>Avsenik,	Jernej	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Šurlan Popovič,	Katarina	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>poškodba glave</dc:subject><dc:subject>napovedni modeli</dc:subject><dc:subject>perfuzijska računalniška tomografija</dc:subject><dc:subject>slikanje prepustnosti krvnomožganske pregrade</dc:subject><dc:description>UVOD
Izid bolnikov po poškodbi glave (PG) je odvisen od primarnih in sekundarnih poškodb možganovine. Mehanizmi sekundarne poškodbe vključujejo spremembe na ravni možganske prekrvitve ter spremembe prepustnosti krvnomožganske pregrade (KMP). Uveljavljeni modeli za napovedovanje funkcijskega izida bolnikov s PG vključujejo nativno računalniško tomografijo (NCT), ki ima nizko občutljivost za zgodnjo zaznavo sekundarne poškodbe. Po drugi strani perfuzijska CT-preiskava (PCT) omogoča kvantitativno vrednotenje sprememb prekrvitve in prepustnosti KMP. Namen raziskave je bil preveriti, ali se kazalci prekrvitve in prepustnosti KMP razlikujejo med bolniki z ugodnim in neugodnim funkcijskim izidom ter ali ti podatki izboljšajo napovedno vrednost uveljavljenega prognostičnega modela.
METODE 
Vključili smo 50 odraslih bolnikov s hudo in zmerno PG. Ob prvem kontrolnem NCT 12–24 ur po sprejemu smo opravili PCT-preiskavo ter v povirjih velikih možganskih arterij določili vrednosti kazalcev prekrvitve in prepustnosti KMP. Po 6 mesecih smo bolnike ocenili z uporabo Glasgowske lestvice izida (GOS) in razdelili bolnike na tiste z ugodnim (GOS&gt;3) in neugodnim (GOS?3) izidom. Izhodiščnemu prognostičnemu modelu, ki je upošteval starost, motorično komponento GCS, zenične odzive in NCT, smo dodali kazalce možganske prekrvitve in prepustnosti KMP ter izdelane modele primerjali z izračunom prečno preverjenih ploščin (cv-AUC) pod krivuljami ROC.
REZULTATI
Kazalci možganske prekrvitve in prepustnosti KMP so se med skupinama značilno razlikovali. Model, ki je poleg izhodiščnih spremenljivk upošteval najnižjo izmerjeno vrednost možganskega volumna krvi (CBVmin) in povprečni volumski delež izvenžilnega izvenceličnega prostora (VEmean) je bil značilno boljši od izhodiščnega modela (cv-AUC [95-odstotni interval zaupanja] 0,75 [0,51; 0,84] proti 0,6 [0,37; 0,74]).
ZAKLJUČKI
Kazalci prekrvitve in prepustnosti KMP, pridobljeni s PCT-preiskavo, se med bolniki z ugodnim in neugodnim funkcijskim izidom po poškodbi glave razlikujejo. Podatki o prekrvitvi možganov in o prepustnosti KMP, ki jih pridobimo s PCT, lahko izboljšajo napovedno vrednost že uveljavljenih prognostičnih modelov pri bolnikih s hudo in zmerno PG.</dc:description><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2021-06-12 07:15:09</dc:date><dc:type>Doktorsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>127525</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 16460</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 68092675</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
