<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Primerjava odnosa do športa dijakov športnih oddelkov Gimnazije Murska Sobota in Gimnazije Šiška</dc:title><dc:creator>Bednar,	Aljaž	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Štihec,	Jože	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>dijaki</dc:subject><dc:subject>dijakinje</dc:subject><dc:subject>odnos do športa</dc:subject><dc:subject>športni oddelki</dc:subject><dc:description>Namen magistrskega dela je bil analizirati odnos do športa dijakov športnih oddelkov dveh gimnazij iz različnih regij (Gimnazije Murska Sobota in Gimnazije Šiška). Zanimalo nas je, kako se odraža odnos dijakov do športa glede na regijo, v kateri se šolajo in športno udejstvujejo.

V raziskavi je sodelovalo 188 dijakov, ki so obiskovali športne oddelke v šolskem letu 2019/20. Vzorec je zajemal 159 dijakov in dijakinj iz Gimnazije Šiška ter 29 dijakov in dijakinj iz Gimnazije Murska Sobota. Dijake smo anketirali z mersko validiranim vprašalnikom »odnos do športa/športne vzgoje-MP-O-U« avtorjev Koprivnjak in Ambrožič. Anketa je bila zaradi razmer, povezanih z epidemijo koronavirusa, izvedena preko spletnega portala 1ka in je bila za dijake anonimna.

Podatke smo obdelali s pomočjo statističnega programa SPSS (Statistical Package for the Social Science). Za preverjanje hipotez smo uporabili Mann-Whitneyjev neparametrični test. Pri vseh testiranjih hipotez smo statistično značilnost ugotavljali pri stopnji tveganja petih odstotkov.

Ugotovljeno je bilo, da imajo dijaki in dijakinje športnih oddelkov obeh gimnazij v povprečju zelo pozitiven odnos do športa in športne vzgoje. Oboji so izrazili zadovoljstvo s programom šolanja v športnem oddelku in se večinoma strinjali, da jim pomaga, da napredujejo v svojem športu. Izražene razlike med skupinama, prikazane ločeno glede na šolo in spol, so bile skoraj v vseh segmentih majhne.

Razlike, ki smo jih pričakovali glede na dosedanje primerljive raziskave, kjer so različni avtorji ugotovili, da je bivanjsko okolje lahko pomemben dejavnik, se pri nas niso izrazile v pomembnem obsegu. Razlog bi lahko bil v velikosti vzorca ali v oceni, da se življenjski stil in možnosti za športno vadbo med Ljubljano kot središčem države in Mursko Soboto kot regijskim središčem vseeno tako močno ne razlikujejo.</dc:description><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2021-06-11 07:15:20</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>127501</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 32001</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 69633283</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
