Osmišljanje življenja v starostiKosi, Dora (Avtor) Šugman Bohinc, Lea (Mentor) staroststarostnikiosmišljanje življenjazdrava starostmedgeneracijsko povezovanjediskriminacija starih ljudi.V magistrskem delu sem raziskovala, kakšna je osmišljenost življenja v starosti. Naloga je nadaljevanje in razširitev mojega diplomskega dela z naslovom Doživljanje starosti in iskanje smisla življenja starostnika. Predstavila sem stopnje starosti, demografijo staranja v Evropi in v Sloveniji ter kako medgeneracijsko povezovanje in zdrav način življenja vplivata na dobro preživeto starost. Posebno pozornost sem namenila osmišljanju življenja. Raziskala sem področje osmišljanja in smiselnosti življenja starih ljudi, živečih v institucionalnem okolju (Domu upokojencev Ptuj) in tistih, ki bivajo v domačem okolju. Zanimala me je primerjava načina osmišljanja in doživljanja smiselnosti življenja med omenjenima skupinama ljudi. Primerjavo sem izvedla med stanovalci Doma upokojencev Ptuj, ki so v raziskavi sodelovali že leta 2019, in primerjala rezultate istih oseb z rezultati pričujoče raziskave iz leta 2021. Kot merska instrumenta sem uporabila intervju in PIL-test. Raziskava je kvantitativna in kvalitativna. Končna ugotovitev raziskave je, da so starostniki, živeči v domu upokojencev v letu 2019 in v letu 2021, spremenili doživljanje in pomen smiselnosti svojega življenja. Primerjava med starostniki, ki živijo v domačem okolju, in tistimi, ki živijo v institucionalnem okolju, kaže na višjo prisotnost bivanjskega vakuuma. Tisti, ki živijo doma, imajo jasnejše in bolj zadovoljujoče cilje v življenju. Večini starostnikom, ki živijo doma, smiselnost življenja predstavljata družina in ohranjanje stikov. Menijo, da so s svojim življenjem zadovoljni. Velik pomen pripisujejo medgeneracijskemu povezovanju, večinoma z družinskimi člani. Skrb za telesno in duševno zdravje jim je pomembna in koristna, saj jim zdravje omogoča samostojnost. Glede na rezultate raziskave ugotavljam, da ljudje v domačem okolju živijo kakovostnejše in samostojnejše življenje. Predlagam, da naj stari ljudje živijo v domačem okolju čim dlje, saj s tem ohranjajo samostojnost in neodvisnost, kar krepi njihovo fizično in duševno zdravje. K temu pripomore okolje, ki ga poznajo in v katerem so zadovoljni. Posledično se bo ohranjala medgeneracijska povezanost tako med družinskimi člani kot z ljudmi iz okolice.[D. Kosi]20212021-06-09 09:00:12Magistrsko delo/naloga127467UDK: 159.922.63VisID: 33149COBISS_ID: 73001475sl