Navidezni realni stek v teoriji in praksiBulović, Jaša (Avtor) Jakulin, Vid (Mentor) kaznivo dejanjeidealni stekrealni steknavidezni realni steksestavljeno kaznivo dejanjenekaznivo predhodno dejanjenekaznivo naknadno dejanjekolektivno kaznivo dejanjenadaljevano kaznivo dejanje.Navidezni realni stek pomeni, da storilec z dvema ali več ravnanji, ki niso niti časovno niti krajevno povezana, izpolni zakonske znake ali prepovedane posledice dveh ali več različnih kaznivih dejanj in mu za vsa tako izvršena kazniva dejanja sodijo hkrati, njegova kazenska odgovornost pa bo zaradi navideznega steka med izvršenimi kaznivimi dejanji omejena zgolj na eno kaznivo dejanje. Ta institut je skozi zgodovino razvila sodna praksa, danes pa je ena izmed oblik navideznega realnega steka tudi zakonsko urejena (nadaljevano kaznivo dejanje v 54. členu Kazenskega zakonika). Navidezni stek je posledica tega, da sta tako nepravo kot krivda storilca v celoti zajeta v samo enem kaznivem dejanju, zato ga ni treba kaznovati še za druga izvršena kazniva dejanja. Kljub formalni izpolnjenosti zakonskih znakov ali prepovedanih posledic dveh ali več kaznivih dejanj obstaja samo eno materialnopravno upravičenje kaznovanja, kar je posledica dejstva, da izvršena kazniva dejanja pomenijo enotni napad na kazenskopravni red. V magistrski nalogi bodo podrobneje predstavljene vse oblike navideznega realnega steka (sestavljeno kaznivo dejanje, nekaznivo predhodno dejanje, nekaznivo naknadno dejanje, kolektivno kaznivo dejanje ter nadaljevano kaznivo dejanje), tako z vidika teorije kot z vidika sodne prakse. Sestavljeno kaznivo dejanje je posebna oblika kaznivega dejanja, saj je sestavljeno iz dveh ali več samostojnih kaznivih dejanj. V primerih nekaznivega predhodnega in nekaznivega naknadnega dejanja govorimo o posameznih fazah kaznivih dejanj, ki ostanejo nekazniva zaradi dejstva, ker je njihova celotna nepravna in krivdna količina zajeta v glavnem kaznivem dejanju. Kolektivno kaznivo dejanje je opredeljeno kot načrtna dejavnost storilca, sestavljena iz ponavljajočih se istovrstnih ravnanj, ob pogoju, da je podan tudi subjektivni odnos storilca do izvršenih kaznivih dejanj, ki ta dejanja povezuje v celoto. Nadaljevano kaznivo dejanje pa je sestavljeno iz dveh ali več sočasno ali zaporedno iz koristoljubnosti ali oškodovalnih nagibov izvršenih ali poskušenih premoženjskih kaznivih dejanj, ki glede na kraj, način ali druge enake okoliščine pomenijo enotno dejavnost. Predmet obravnave bodo tudi posamezni odnosi med kaznivimi dejanji (specialnost, subsidiarnost, konsumpcija in inkluzija), ki jih je ustvarila in razvila sodna praksa ter posledica katerih je uporaba navideznega steka. Institut nadaljevanega kaznivega dejanja pa bo predmet tudi primerjave s srbskim produženim krivičnim delom. Predstavljen bo tudi pojem enotnosti ravnanja, ki je ključni instrument za delitev med idealnim in realnim stekom, ki pa v praksi nima nekega večjega pomena. Na koncu naloge bo obravnavan tudi vpliv steka na izrek kazni.20212021-06-08 09:00:12Magistrsko delo/naloga127453VisID: 97410COBISS_ID: 60921347sl