<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Vpliv različnih načinov priprave tal na kalitev in končni pridelek čebule (Alium cepa L.)</dc:title><dc:creator>Štular,	Jaka	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Bernik,	Rajko	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>kmetijska mehanizacija</dc:subject><dc:subject>dopolnilna obdelava tal</dc:subject><dc:subject>vrtavkasta brana</dc:subject><dc:subject>prebiralnik</dc:subject><dc:subject>čebula</dc:subject><dc:subject>Allium cepa</dc:subject><dc:subject>kalitev</dc:subject><dc:subject>pridelek</dc:subject><dc:description>Za potrebe diplomskega dela, smo na Strahinjskem polju izvedli poskus, kako dopolnilna obdelava tal vpliva na kalitev, boljšo rast rastline in, kar je ključnega pomena, na količino in kakovost pridelka čebule (Allium cepa L.). Pridelovali smo čebulo sorte 'Medusa F1'. V poskusu smo obravnavali dve različni obdelavi tal. Prva tla so bila obdelana z vrtavkasto brano, ki talne delce med sabo premeša. Druga obdelava tal je bila izvedena s prebiralnikom, ki talne delce razbije in jih loči tako, da delce z več kot 28 mm premera prestavi na dno grede in na vrhu ostane presejana zemlja. Preizkus smo izvedli na isti njivi, vsi agrotehnični postopki so bili enaki, razen dopolnilne obdelave. Preizkus je pokazal, da je bila pri obdelavi z vrtavkasto brano kalivost 80 %, pri prebiralniku pa 96 %, kar pomeni, da je bila kalivost slabša za 16 %. Pri vrtavkasti brani je bilo talnih delcev, ki vplivajo na kalitev in rast, večjih od 30 mm, 9,4 %. Pri prebiralniku talnih delcev nad 30 mm ni bilo. Premer talnih delcev pri vrtavkasti brani je bil 15 mm, pri obdelavi s prebiralnikom pa 7,7 mm. To pomeni, da je prebiralnik skoraj 2-krat bolj intenzivno deloval na velikost talnih delcev. Zaradi tega je bila kalivost pri prebiralniku boljša za 16 %. Največja razlika se je pokazala pri pridelku, saj smo pri obdelavi s prebiralnikom pridelali 67,2 t/ha, pri vrtavkasti brani pa 57,5 t/ha. Razlika v pridelku med dopolnilnima načinoma obdelave tal je bila 9,6 t/ha. Ovrednotili smo tudi velikostne razrede čebulic, ki so primernejši za prodajo. Pri vrtavkasti brani smo dobili 51,3 t/ha prodajne čebule, pri prebiralniku pa 63,4 t/ha. Zaključimo lahko, da smo pri obdelavi tal z vrtavkasto brano pridelali 12 t/ha manj tržno primerne čebule.</dc:description><dc:publisher>[J. Štular]</dc:publisher><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2021-06-05 07:15:09</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>127416</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 631.313:635.25:631.559(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 191218</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 66021123</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
