<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Vloga prostovoljskih organizacij pri izobraževanju lokalnih skupnosti: Primer Gambije</dc:title><dc:creator>Močnik,	Maruša	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Ermenc,	Klara S.	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Vidmar,	Ksenija H.	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>prostovoljno delo</dc:subject><dc:subject>skupnost</dc:subject><dc:subject>skupnostno izobraževanje</dc:subject><dc:subject>prostovoljci</dc:subject><dc:subject>Gambija</dc:subject><dc:description>V magistrskem delu se ukvarjamo z vplivom prostovoljskih organizacij na lokalno skupnost v Gambiji. Prostovoljske organizacije igrajo pomembno vlogo pri podpori državnemu šolskemu sistemu pri izobraževanju v osnovni šoli. Problematika revščine s katero se država srečuje, predstavlja velik problem pri zagotovitvi ustrezne infrastrukture in učnih pripomočkov, zato nekaj odstotkov otrok v Gambiji, kljub temu, da je šolanje obvezno, še vedno ne hodi v šolo. Pomen raziskave za disciplini sociologije in pedagogike je, osvetlitev problematike prostovoljnega dela na področju izobraževanja, saj je za vzgojno-izobraževalno delo z otroki potrebna primerna usposobljenost prostovoljcev, pomanjkljivo znanje pa lahko tudi negativno vpliva na lokalno skupnost. Namen raziskave je preveriti, kako prostovoljci doživljajo svoje prostovoljsko delo in ali so s svojim delom, po njihovem mnenju, doprinesli korist lokalni skupnosti. V raziskavi se pri prvem raziskovalnem vprašanju sprašujemo, ali, kako in na katerih področjih se prostovoljci izobražujejo za prostovoljno delo. Pred prostovoljnim delom je zaradi različnega predznanja prostovoljcev potrebno izpeljati usposabljanje, ki mora biti kakovostno izvedeno. Kljub temu, da bilo izvedeno predhodno usposabljanje prostovoljcev pa učenje prostovoljcev najbolj intenzivno poteka prav v vsakdanjih situacijah, kar imenujemo situacijsko učenje. V drugem raziskovalnem vprašanju se sprašujemo, kakšno je bilo razmerje med prostovoljnim delom in prostim časom na poletni odpravi v Gambijo, leta 2018. Ugotovili smo, da je prostovoljno delo časovno in namensko prevladovalo nad prostim časom. Pri tretjem raziskovalnem vprašanju nas je zanimalo, kakšni so splošni motivi za prostovoljstvo in kakšni so motivi na področju izobraževanja. Ugotovili smo, da je motivacija prostovoljcev v prvi vrsti povezana z željo po prostovoljskem delu, sledijo dobra priložnost za prostovoljno delo in želja po spoznavanju nove kulture. V ospredju so motivi povezani s prostovoljstvom, v ozadju pa najdemo tudi voluntristične motive. Pri četrtem raziskovalnem vprašanju ugotavljamo, komu je po mnenju prostovoljcev prostovoljstvo največ doprineslo, prostovoljcem, organizaciji ali lokalni skupnosti. Po mnenju udeleženk raziskave, je imela največjo korist lokalna skupnost, tako v smislu izobraževanja kot v finančnem smislu, saj prostovoljci prinašajo nove načine poučevanja, novo znanje in tehnologije, hkrati pa pomagajo lokalnemu prebivalstvu tudi finančno. Pri petem raziskovalnem vprašanju nas je zanimalo, kakšni so bili po mnenju prostovoljcev pozitivni in negativni vplivi prostovoljstva za lokalno skupnost v Gambiji. Kot pozitivne vplive so udeleženke raziskave izpostavile prinašanje novega znanja in ozaveščanje o problematikah, pomoč sebi in drugim, finančna pomoč in spoznavanje kulture. Negativni vplivi, s katerimi je povezano prostovoljstvo pa so spreminjanje načina življenja lokalnih skupnosti in težave z vzpostavljanjem zaupanja do prostovoljcev.</dc:description><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2021-06-04 09:56:32</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>127397</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 472310</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
