Skladenjsko-pomenske zmožnosti glagola biti v slovenščini in ruščiniOman, Jera (Avtor) Žele, Andreja (Mentor) Uhlik, Mladen (Mentor) glagol BITIslovenščinaruščinapomenoslovjeskladnjaničta vezMagistrsko delo obravnava vprašanje glagola biti v slovenščini ter glagola быть v ruščini, njunih skladenjskih in pomenskih zmožnosti. Glagol je v obeh jezikih večpomenski in ima tri glavne vloge; nastopa lahko kot polnopomenski glagol, v vlogi slovnične vezi ali kot sestavina zložene glagolske oblike, vse to pa prispeva k njegovi razširjenosti v slovenščini in ruščini. Magistrsko delo predstavi pomenski opis glagolov biti in быть na osnovi Slovarja slovenskega knjižnega jezika in Aktivnega slovarja ruskega jezika, pri tem prikaže razporeditev pomenov v obeh slovarjih in ponudi primerjalni pregled med jezikoma. Opozori na skladenjsko-pomenski preplet med glagoloma biti in imeti, predvsem na primeru prevajanja nekaterih konstrukcij iz ruščine v slovenščino, npr. У кого (есть) что, ki izražajo svojilnost in se v slovenščino prevajajo z glagolom imeti. Pri obravnavi glagolov biti, быть v vlogi slovnične vezi delo poskuša osvetliti vprašanje ničte vezi v ruščini, ta se pojavlja v povednem naklonu sedanjika, v drugih časih in naklonih pa jo zamenjuje izražena oblika glagola быть. Analiza primerov iz romana Pomladni dan in njegovega prevoda v ruščino izkazuje ujemanje oz. neujemanje med rabo glagola biti v izvirnih konstrukcijah ter njihovimi prevodi v ruščino. V slovenskih strokovnih besedilih je glagol biti pogosto rabljen, največkrat v vlogi vezi.[J. Sitar]20212021-06-03 15:06:45Magistrsko delo/naloga127383UDK: (811.163.6+811.161.1)\'367VisID: 472266COBISS_ID: 66295555sl