Spreminjanje namenske rabe iz stavbnih v kmetijska zemljiščaKurent, Marija (Avtor) Potočnik Slavič, Irma (Mentor) Foški , Mojca (Komentor) namenska rabaprostorski načrtideležniki upravljanja s prostoromodsek avtoceste Domžale–Blagovicavečkriterijsko vrednotenjeV zadnjih dveh desetletjih (2002–2020) je v Sloveniji opazen trend zmanjševanja števila kmetijskih površin predvsem zaradi širjenja poselitve in s tem povezanih oskrbnih in storitvenih dejavnosti (izguba kmetijskih zemljišč: povprečno 276 ha na leto). Kmetijske površine so večfunkcionalne (glavni vir samooskrbe z lokalno pridelano hrano, zagotavljanje delovnih mest, vzdrževanje kulturne pokrajine itn.), zato bi moralo njihovo ohranjanje in varovanje postati državna prednostna naloga v procesu upravljanja s (podeželskim) prostorom. V magistrski nalogi so na podlagi prostorske in kmetijske zakonodaje predstavljeni postopki spreminjanja namenske rabe iz stavbnih v kmetijska zemljišča, kar je ravno obraten proces od prevladujočega. Prikazane so spremembe dejanske rabe po naravni poti ter poudarjene spremembe namenske rabe v upravnih postopkih. Opredeljene so vloge glavnih deležnikov pri načrtovanju prostora: odgovornih za pripravo prostorskih načrtov, občin, pristojnih državnih organov ter tistih, ki jih spremembe v prostoru še zadevajo (lokalno prebivalstvo in drugi uporabniki prostora). Na primeru državnega prostorskega načrta za del odseka avtoceste med Domžalami in Blagovico so podrobno analizirani primeri površin, kjer bi se namenska raba lahko spremenila (nazaj) v kmetijske oz. gozdne površine in bi se spremenilo lastništvo oz. upravljanje (cca 40 ha). Z metodo večkriterijskega vrednotenja je izdelan scenarij možnih sprememb v prihodnje. Racionalna raba prostora, usklajevanje namenske in dejanske rabe ter medsebojno sodelovanje deležnikov prispeva k usklajenemu prostorskemu razvoju na lokalni, regionalni in državni ravni.20212021-06-03 10:11:57Magistrsko delo/naloga127343VisID: 472262sl