<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Nasprotovanje cepljenju v Sloveniji</dc:title><dc:creator>Hađić,	Alema	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kovačič,	Gorazd	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Cergol Paradiž,	Ana	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Keber,	Katarina	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>proticepilstvo</dc:subject><dc:subject>splet</dc:subject><dc:subject>novodobništvo</dc:subject><dc:subject>komplementarna in alternativna medicina</dc:subject><dc:subject>neoliberalizem</dc:subject><dc:subject>interesni individualizem</dc:subject><dc:description>Magistrsko delo se ukvarja s pojavom nasprotovanja cepljenju v Sloveniji. Najprej predstavi
zgodovinski pregled uvedbe obveznega cepljenja v slovenskem prostoru in vpliv, ki ga je cepljenje
imelo na zmanjšano obolevanost zaradi teh bolezni. Zatem opiše organizacijo cepljenja v
današnjem času v Sloveniji in drugod ter predstavi zgodovinski oris proticepilskega gibanja. V
nadaljevanju se ukvarja z vprašanjem, kdaj se je v Sloveniji okrepilo proticepilstvo. S pomočjo
več raziskovalnih metod ugotovi, da se je proticepilsko gibanje javno okrepilo okoli leta 2000.
Nato delo obravnava vprašanje, katere družbene okoliščine so vplivale na okrepitev proticepilstva
v Sloveniji. Ugotavlja, da se proticepilske ideje širijo na spletu, predvsem na družbenem omrežju
Facebook. Raziskuje povezave med razmahom idej in praks novodobništva in proticepilstvom, pri
čemer na podlagi intervjujev z nasprotniki cepljenja ugotovi, da je med njimi veliko privržencev
alternativne medicine. V zadnjem delu se naloga ukvarja z vprašanjem, ali je v Sloveniji
proticepilstvo bolj prisotno med višje izobraženimi, bolj premožnimi in urbanimi prebivalci. Na
podlagi intervjujev s pediatri in nasprotniki cepljenja ugotovi, da se proticepilstvo širi predvsem v
tem segmentu družbe. Analiza primarnih podatkov študije NIJZ in UL FDV pokaže, da kar 30 %
mam, ki se uvrščajo v višji razred, svojih otrok ne bi cepilo, če bi se mu lahko izognile. Matere, ki
so cepljenje v celoti odklanjale so se uvrstile v srednji ali višji srednji razred. V nadaljevanju delo
odgovarja na vprašanje, zakaj se proticepilstvo širi ravno v tem segmentu družbe, pri čemer
analizira primarne podatke študije Slovensko javno mnenje 2016/1. Ugotavlja, da del premožnih
proticepilcev nasprotuje cepljenju tudi zaradi tega, ker izražajo stališča neoliberalnega interesnega
individualizma, zaradi česar zanemarjajo interese skupnosti in se osredotočajo zgolj na svoje
otroke. Del premožnih staršev pa cepljenju nasprotuje zaradi naklonjenosti alternativni medicini.</dc:description><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2021-06-03 10:10:44</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>127341</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 472264</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 57204739</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
