<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Uporaba toplotnih črpalk zemlja-voda pri ogrevanju stanovanjskih objektov</dc:title><dc:creator>Mošmondor,	Blaž	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Vukelič,	Željko	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>plitva geotermalna energija</dc:subject><dc:subject>geotermalna toplotna črpalka</dc:subject><dc:subject>geosonda</dc:subject><dc:subject>vrtina</dc:subject><dc:subject>geotermalni toplotni sistem</dc:subject><dc:subject>obnovljivi viri energije</dc:subject><dc:description>Geotermalna energija prihaja iz vroče notranjosti Zemlje, ki ostaja vroča še od svojega nastanka, deloma se dodatno ogreva zaradi poteka jedrskih reakcij v njenem središču. Izkoriščanje obnovljivih virov energije postaja v današnjem svetu vedno pomembneje, saj je uporaba fosilnih goriv zaradi globalne energetske krize čedalje bolj nezanesljiva. Z obnovljivimi viri energije pustimo majhen vpliv na okolje in ne povečujemo emisij toplogrednih plinov v primerjavi s pridobivanjem energije s fosilnimi gorivi. Plitva geotermalna energija je ena izmed teh in v Sloveniji obstaja velik potencial za njeno izrabo. S pomočjo vrtin in geotermalnih toplotnih sistemov lahko izkoriščamo energijo, ki je shranjena globoko v Zemljini notranjosti do 300 m. Z uporabo zaprtih geotermalnih toplotnih sistemov oziroma zemeljskih sond – geosond lahko odvzemamo toploto, ki je shranjena pod Zemljino skorjo. Takšen sistem deluje z geotermalno toplotno črpalko in lahko ogreva ali ohlaja objekte.
V začetnih poglavjih dela so predstavljena osnovna pojasnila o geotermalni energiji, plitvi geotermalni energiji in njunem izkoriščanju. V nadaljevanju je tudi poudarek na geotermalnih toplotnih črpalkah in geosondah. Pri toplotnih črpalkah sta opisana letno grelno število in koeficient učinkovitosti geotermalne toplotne črpalke ter podani njuni enačbi za izračun. Geosonda s pomočjo medija izkorišča toploto kamnin, ki potuje v toplotno črpalko in na koncu ogreva ali hladi objekt. Poznamo geosonde z enojno ali dvojno »U-cevjo« in koaksialno geosondo. Za zaključek dela je prikazan primer dimenzioniranja geosonde za postavitev toplotno ogrevalnega sistema z geotermalno toplotno črpalko za ogrevanje enodružinske hiše na območju Škofje Loke.</dc:description><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2021-06-03 09:00:02</dc:date><dc:type>Višješolska diplomska naloga</dc:type><dc:identifier>127329</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 78366</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 67003907</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
