<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Vrednotenje uporabnosti mobilnih aplikacij za beleženje prehranskega vnosa pri svetovanju o prehranskih dopolnilih</dc:title><dc:creator>Šajn,	Anja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kreft,	Samo	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>mobilna aplikacija</dc:subject><dc:subject>prehranski vnos</dc:subject><dc:subject>prehranska dopolnila</dc:subject><dc:subject>baza podatkov o sestavi živil</dc:subject><dc:description>Svetovanje o prehranskih dopolnilih brez kvantitativno določenih vrednosti hranil v telesu pacienta je lahko nezanesljivo. Pri tem bi nam bilo lahko v pomoč vodenje prehranskega dnevnika. Razvoj tehnologije in preskok od časovno zamudnega papirnatega do avtomatiziranega elektronskega prehranskega dnevnika je poenostavil proces spremljanja prehranskega vnosa in ga napravil uporabniku bolj prijaznega. Namen magistrske naloge je ovrednotiti uporabnost mobilnih aplikacij za spremljanje prehranskega vnosa pri svetovanju o prehranskih dopolnilih. Postavili smo se v vlogo povprečnega uporabnika, brez predznanja s področja dietetike in sorodnih ved. Izbrali smo deset mobilnih aplikacij za beleženje prehranskega vnosa, ki za izbrano količino živila izračunajo energijsko vrednost in vsebnost makrohranil. Nekatere podajo tudi vsebnosti določenih vitaminov in mineralov. Spremljali smo naslednje parametre: vsebnost energije, beljakovin, maščob, ogljikovih hidratov, natrija, kalija, železa in vitamina C. V mobilne aplikacije smo vnesli deset enostavnih in deset sestavljenih živil ter variabilnosti med omenjenimi parametri prikazali z izračunom odstopanj od povprečnih vrednosti. Vnesli smo tudi pet kosil in izračunali odstopanja od vrednosti, ki jih navaja spletna stran Lačna Bučka. Izračuni kažejo manjšo variabilnost mobilnih aplikacij pri napovedovanju energijskih vrednosti. Največji razpon vrednosti je pri sestavljenih živilih (od -56 do +70 %) in najnižji pri kosilih (od -42 do +27 %). Večja variabilnost je razvidna pri napovedovanju vsebnosti makro- in mikrohranil. Največji razponi vrednosti makrohranil so: od -100 do +789 % (maščobe) za enostavna živila, od -94 do 231 % (maščobe) za sestavljena in od -50 do +22 % (ogljikovi hidrati) za kosila. Največji razpon vrednosti glede na vsebnost mikrohranil je pri enostavnih (natrij: od -89 do +346 %) sledijo sestavljena živila (natrij: od -100 do +120 %) in kosila (natrij: od -82 do +60 %). Glede na odstotek priporočenega dnevnega vnosa kažejo največji interval odstopanj enostavna živila (vitamin C: od -100 do +400 %), sledijo sestavljena (železo: od -100 do +180 %) in kosila (železo: od -91 do +65 %). Sklepamo, da obravnavane mobilne aplikacije niso najbolj optimalno orodje za pomoč farmacevtom pri svetovanju o prehranskih dopolnilih zaradi previsoke variabilnosti podatkov. Za dosego zadovoljivega nivoja uporabnosti bi bile potrebne mnoge izboljšave in nadgradnje, tako z vidika znanstvene podprtosti kot tudi uporabniku prijaznega pristopa.</dc:description><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2021-06-03 08:45:12</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>127327</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 80022</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
