Meritve znotrajcelične koncentracije kalcija in cAMP v astrocitih po dodatku ligandov za adhezijske receptorje GPCRBoštic, Nika (Avtor) Vardjan, Nina (Mentor) astrocitilatrofilinitenevrin 2cAMPCa2+Astrociti so heterogena skupina celic glije z mnogoterimi funkcijami, ki ohranjajo homeostazo osrednjega živčnega sistema (OŽS). Med drugim astrociti predstavljajo presnovno oporo nevronom in uravnavajo sinaptični prenos signala. Njihovo delovanje ni vezano le na fiziološke procese, temveč so vključeni tudi v odziv na patološke spremembe v OŽS. Za razliko od nevronov niso električno vzdražni, izkazujejo pa znotrajcelično vzdražnost, katere osrednji del sta sekundarna prenašalca ciklični adenozin-3',5'-monofosfat (cAMP) in Ca2+, ki uravnavata širok nabor celičnih procesov, kot so presnova, morfologija in medcelična komunikacija. Citosolni ravni Ca2+ in cAMP sta dinamično uravnavani z zunajceličnimi dražljaji preko z G-proteini sklopljenih receptorjev (GPCR), ki so prisotni na površini celic in ob aktivaciji povzročijo razpad trimernih G-proteinov na podenote. Slednje sprožijo sprostitev Ca2+ iz endoplazemskega retikuluma ter stimulirajo ali inhibirajo tvorbo cAMP preko interakcije z adenilat ciklazo. Latrofiline uvrščamo med adhezijske GPCR. V sesalskih celicah so poznani latrofilini tipa 1, 2 in 3, ki različno modulirajo sekundarne prenašalce – povišajo citosolno raven Ca2+ in znižajo ali povišajo citosolno raven cAMP. Latrofilini so prisotni tudi v OŽS in naj bi sodelovali pri nastanku ekscitatornih sinaps, aksonskemu privlaku in nevronski migraciji. Njihovo delovanje v kontekstu astrocitov pa je še slabo raziskano, zato je bil namen diplomskega dela ugotoviti, katere signalne poti se sprožijo v astrocitih po draženju z endogenim ligandom latrofilinov. V izoliranih podganjih astrocitih smo s fluorescenčno mikroskopijo v realnem času merili spremembe v znotrajcelični ravni cAMP in Ca2+, kot dražljaj pa smo uporabili ektodomeno mišjega tenevrina 2 (mTen2). Pred začetkom beleženja koncentracije Ca2+ smo astrocite obarvali s Ca2+-indikatorjem barvilom Fluo-4 AM, medtem ko smo za spremljanje ravni cAMP celice transficirali z nanosenzorjem Epac1-camps, ki temelji na Försterjevem resonančnem prenosu energije (FRET). Naši rezultati nakazujejo, da draženje astrocitov z mTen2 povzroči statistično značilen padec v znotrajcelični ravni Ca2+, medtem ko na znotrajcelično raven cAMP ne vpliva. Poleg tega smo opazili, da predhodno draženje celic z mTen2 zmanjša porast v znotrajcelični koncentraciji Ca2+ po draženju z noradrenalinom, agonistom adrenergičnih GPCR, glede na kontrolne celice, ki jih predhodno nismo dražili. Naši rezultati nakazujejo, da prisotnost mTen2 zmanjša z noradrenalinom posredovano Ca2+-vzdražnost astrocitov.20212021-06-03 07:30:00Diplomsko delo/naloga127316VisID: 8081COBISS_ID: 67463683sl