<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Analiza potencialnega izrednega dogodka na parkirišču mejnega prehoda Obrežje</dc:title><dc:creator>Kukovičič,	Karmen	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Schnabl,	Simon	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>naftni derivati</dc:subject><dc:subject>modeliranje požara</dc:subject><dc:subject>toplotno sevanje</dc:subject><dc:subject>modeliranje nesreče v programu ALOHA</dc:subject><dc:subject>mejni prehod Obrežje</dc:subject><dc:description>Prevoz nevarnih snovi po cestah se iz leta v leto povečuje, kar pomeni, da se povečuje tudi verjetnost za nastanek nesreče. Manjše nesreče z razlitji nevarnih snovi se pogosto dogajajo. Redkeje pride do večjih nesreč, ob katerih se razlije večja količina nevarnih snovi, do požara ali eksplozije in so večje ter bolj obširne posledice. V magistrskem delu sem s pomočjo računalniškega programa ALOHA modelirala nesrečo, pri kateri je udeležena cisterna, ki prevaža naftne derivate. Predpostavila sem, da je prišlo do nesreče na parkirišču mejnega prehoda Obrežje, kjer se v povprečju letno zgodita dve nesreči z iztekanjem nevarnih snovi. V teoretičnem delu magistrskega dela sem raziskala zakonodajo s področja prevoza nevarnih snovi, definirala, kaj so nevarne snovi in kako se jih razvršča, ter pregledala literaturo o uporabi in delovanju programa ALOHA. V eksperimentalnem delu sem preučila fizikalne in kemijske lastnosti bencina in dizelskega goriva ter modelirala gorečo lužo za obe vrsti goriv. Zanimalo me je tudi, kako vplivajo vremenski pogoji na velikost ogroženega območja. Program ALOHA kot rezultat modeliranja poda ogrožena območja, ki predstavljajo nevarnost za človeško populacijo. Glede na primerjavo rezultatov med bencinom in dizelskim gorivom sem prišla do ugotovitve, da bi bila večja nevarnost toplotnega sevanja pri bencinu pozimi. Takšen rezultat lahko pripišemo večji hitrosti vetra v zimskem letnem času, saj veter nagiba plamene v smeri vetra. V nadaljevanju sem preverila, kako bi različen premer odprtine, skozi katero izteka gorivo, vplival na rezultate. Modelirala sem toplotno sevanje ob razlitju bencina iz cisterne, ki tvori gorečo lužo, ter kako bi se gibal toksičen oblak hlapov, če bi prišlo samo do razlitja in izhlapevanja goriva. Večja kot je odprtina, skozi katero izteka gorivo, večje je toplotno sevanje in s tem tudi ogroženo območje. V zadnjem delu magistrskega dela sem modelirala še eksplozijo tipa BLEVE.</dc:description><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2021-06-02 15:47:38</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>127296</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 9501</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 66422019</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
