Socialna pravičnost v Stari zaveziLülik, Benjamin (Avtor) Skralovnik, Samo (Mentor) socialna pravičnostStara zavezaSveto pismoIzraelPeteroknjižjeprerokiJeremijaFrančišekCerkevJezusV tem diplomskem delu je obravnavana tema socialne pravičnosti v Stari zavezi. Osnovna teza dela je ta, da Stara zaveza prepoznava občečloveški pojav socialne stiske in daje konkretne odgovore za rešitev ali vsaj blažitev tega univerzalnega problema. Socialna pravičnost je izjemno kompleksen koncept, ki obsega celoto družbenih odnosov in še posebej zadeva vprašanje delitve dobrin. Glede tega starozavezni pisci stremijo in pozivajo k stabilnosti in blaginji v kateri prepoznavajo Božjo voljo in blagoslov, tako za posameznika kot za družbo. Starozavezna socialna pravičnost se ne konča z Jezusom Kristusom, ampak z njim vstopa v zavest Cerkve in ostaja relevantna za sodobno izkušnjo družbene in okoljske problematike. Za namen opisane teze je na začetku predstavljen pregled pojmovanja pravičnosti v evropskem in semitskem prostoru. Posebno je obravnavan pregled bibličnega razumevanja pravičnosti. Nato sledi biblično-teološka analiza bolj specifičnih vidikov socialne pravičnosti v Stari zavezi. Pri tem so upoštevana tudi zgodovinska in arheološka dognanja. Poudarek je na pregledu značilnosti socialne pravičnosti, kot se nahajajo v zakonodajnih besedilih Peteroknjižja. Na koncu je analizirana še socialna pravičnost v luči besed in izkušenj preroka Jeremije, ki vodi do Nove Zaveze in sodobnega časa. Tako je na primeru papeža Frančiška vidno, da Cerkev vedno znova odkriva aktualnost starozavezne misli, ne samo za vernike, ampak tudi za širšo družbo.[B. Lülik]20212021-05-26 09:00:02Diplomsko delo/naloga127218UDK: 27-242:364.612(043.2)VisID: 24551COBISS_ID: 64975619sl