<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Intenzivno naravno prezračevanje kot strategija za zmanjšanje potrebe po ohlajevanju stavbe</dc:title><dc:creator>Bećirević,	Sara	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Košir,	Mitja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Pajek,	Luka	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>enostransko prezračevanje</dc:subject><dc:subject>prečno prezračevanje</dc:subject><dc:subject>naravno prezračevanje</dc:subject><dc:subject>raba energije za hlajenje</dc:subject><dc:subject>toplotno neudobje</dc:subject><dc:description>Naravno prezračevanje in zrak kot pasivni medij predstavljata najcenejšo in okolju najprijaznejšo rešitev za hlajenje, saj za svoje delovanje ne potrebujeta nič ali relativno malo energije. Zato se kljub vsem razpoložljivim mehanskim sistemom vračamo k prvotnim strategijam za hlajenje, kot je naravno prezračevanje. V nalogi smo ugotovili, ali lahko s pomočjo naravnega prezračevanja zmanjšamo rabo energije za hlajenje in hkrati zagotavljamo ustrezno toplotno udobje. Za analizo smo si izbrali različni pisarni, ki smo jima pripisali karakteristične lastnosti stavbnega ovoja in transparentnih površin glede na Tehnično smernico TSG-1-004:2010. Analizirana sta bila načina naravnega prezračevanja, enostransko in prečno prezračevanje, v treh časovnih obdobjih v dnevu, in sicer nočno, dnevno ter celodnevno. V programskem orodju Design Builder smo spreminjali parametra, načrtovano stopnjo prezračevanja in delež efektivne odprtine. Pri enostranskem in prečnem načinu prezračevanja je celodnevni način prezračevanja najučinkovitejši za zmanjšanje rabe energije za hlajenje, sledi mu nočno in nato dnevno prezračevanje. V povprečju vsaj za 50 % zmanjšanje rabe energije za hlajenje dosežemo že pri stopnji prezračevanja n = 2 h-1 pri celodnevnem in nočnem prezračevanju ter pri stopnji prezračevanja n = 5 h-1 pri dnevnem prezračevanju. Takšno zmanjšanje rabe energije za hlajenje dosežemo že pri efektivnih odprtinah 5 % in 10 %. Že majhne stopnje prezračevanja in efektivne odprtine bistveno vplivajo na zmanjšanje rabe energije za hlajenje in eliminiranje visokih operativnih temperatur.</dc:description><dc:publisher>[S. Bećirević]</dc:publisher><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2021-05-24 12:22:37</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>127194</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 697.921.2(043.3)</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 143755</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 68660483</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
