<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Stigmatizacija žensk po umetni prekinitvi nosečnosti</dc:title><dc:creator>Radić,	Tamara	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Domajnko,	Barbara	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Mlinar,	Suzana	(Komentor)
	</dc:creator><dc:creator>Ovijač,	Darja	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>diplomska dela</dc:subject><dc:subject>zdravstvena nega</dc:subject><dc:subject>stigmatizacija</dc:subject><dc:subject>umetna prekinitev nosečnosti</dc:subject><dc:subject>medicinska sestra</dc:subject><dc:subject>duševno zdravje žensk</dc:subject><dc:subject>etična vprašanja</dc:subject><dc:description>Uvod: Umetna prekinitev nosečnosti je namerna prekinitev vitalne nosečnosti do 22. tedna nosečnosti. Predstavlja velik problem javnega zdravja, ki v vseh družbah prikliče socialna, politična, pravna, kulturna in verska vprašanja ter razprave. Ženske so po umetni prekinitvi nosečnosti pogosto stigmatizirane. Stigma pomembno prispeva k socialni, medicinski in zakonski marginalizaciji umetne prekinitve nosečnosti po celem svetu. Namen: Namen diplomskega dela je predstaviti problem stigmatizacije žensk po umetni prekinitvi nosečnosti. Pri tem se bomo osredotočili, kako družba sprejema ženske, ki se odločijo za umetno prekinitev nosečnosti, kakšne oblike stigmatiziranja doživljajo in kakšna je vloga medicinske sestre pri zdravstveni negi žensk, ki se soočajo s stigmatizacijo po umetni prekinitvi nosečnosti. Metode dela: Uporabljena je bila deskriptivna (opisna) metoda dela s sistematičnim pregledom strokovne in znanstvene literature. Obstoječo znanstveno literaturo smo iskali s pomočjo baz Dikul, COBBIS, PubMed v angleškem in slovenskem jeziku. Za pridobivanje odgovorov na zastavljena vprašanja smo bibliografske vire iskali v objavah med letoma 2000 in 2020. Rezultati: V analizo je bilo vključenih 15 bibliografskih enot. Čeprav ženske izberejo umetno prekinitev nosečnosti kot odgovor na težke okoliščine, se zaradi te svoje odločitve pogosto srečujejo s stigmo. Najbolj se počutijo stigmatizirane s strani družbe. Zaradi tega imajo ženske po umetni prekinitvi nosečnosti številne težave na področju duševnega zdravja. Optimalen odnos zaposlenih v zdravstvu je ključnega pomena za dobro socialno interakcijo z osebami, ki so stigmatizirane. Razprava in zaključek: Umetna prekinitev nosečnosti lahko izzove neodobravanje drugih. Iz tega razloga ženske zaznavajo družbeno stigmatizacijo. Ženske si želijo empatične obravnave v varnem in udobnem okolju brez občutkov obsojanja. Pomembno je, da medicinska sestra pristopi profesionalno in spoštljivo. Komunikacija naj bo razumljiva tako ženski kot njeni družini. Medicinska sestra strokovno pristopa tako, da je ženski v oporo in jo sočutno obravnava.</dc:description><dc:publisher>[T. Radić]</dc:publisher><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2021-05-19 07:46:35</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>127127</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 616-083</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 104421</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 65851395</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
