<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Uporaba mikrokalorimetrije pri vrednotenju stabilnosti zdravilnih učinkovin in farmacevtskih oblik na primeru nekaterih zaviralcev angiotenzinske konvertaze</dc:title><dc:creator>Simončič,	Zvone	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kmetec,	Vojko	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Kogej,	Ksenija	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>stabilnost zdravil</dc:subject><dc:subject>analizne metode</dc:subject><dc:subject>izotermna kalorimetrija</dc:subject><dc:subject>ACE inhibitorji</dc:subject><dc:subject>formulacijske študije</dc:subject><dc:description>Stabilnostne študije so pomemben del razvoja vsake zdravilne učinkovine in farmacevtske oblike ter imajo zelo pomembno vlogo pri dokazovanju kakovosti, varnosti in učinkovitosti zdravila v registracijski dokumentaciji. V predformulacijski fazi ter v prvem delu formulacijske faze razvoja zdravil se raziskovalci na eni strani srečujejo z velikim številom potencialnih zdravilnih učinkovin in velikim, skoraj neomejenim
številom potencialnih formulacij, v katere vgrajujejo zdravilne učinkovine, na drugi strani pa s pomanjkanjem časa, saj želijo novo zdravilo na trgu predstaviti v najkrajšem možnem času. V sklopu pričujočega dela smo se osredotočili na metodo izotermne mikrokalorimetrije, ki bi lahko zaradi svojih značilnosti doprinesla k hitrejšim in lažje izvedljivim meritvam stabilnostnih lastnosti zdravilnih učinkovin in farmacevtskih oblik
iz skupine ACE inhibitorjev. Izotermna mikrokalorimetrija je nespecifična termoanalizna metoda, ki se v omejenem obsegu že uporablja v farmacevtskem razvoju, vendar je njena uporaba v veliki meri omejena na zelo nadzorovane enokomponentne sisteme ter na kemijske reakcije, ki potekajo po predvidljivih poteh in s predvidljivimi kinetikami. Z rezultati naših raziskav na znanih predstavnikih ACE inhibitorjev in na potencialnem novem ACE inhibitorju se je mikrokalorimetrija izkazala za zelo primerno pri proučevanju stabilnosti teh zdravilnih učinkovin, predvsem v začetnih fazah razvoja zdravilnih učinkovin in farmacevtskih oblik. Pri izotermnih pogojih lahko relativno hitro napovemo določene stabilnostne lastnosti, v nekaterih primerih tudi v kvantitativnem obsegu, kar smo potrdili z vzporednimi študijami s specifičnimi metodami, kot je HPLC. Z uporabo izotermne mikrokalorimetrije smo na primeru zdravilne učinkovine perindopril v raztopini uspeli kvantitativno ovrednotiti kemični razpad in doseči dobro ujemanje z rezultati specifične HPLC metode, ki je zahtevala predhoden razvoj in validacijo. S simulacijo razvoja novih zdravilnih učinkovin iz skupine ACE inhibitorjev smo sintetizirali novo potencialno zdravilno učinkovino in jo stabilnostno vrednotili. V skupini zdravilnih učinkovin smo pri preizkušanju stabilnosti v raztopinah opazili in ovrednotili fizikalno spremembo, ki je bila posledica ločitve vodne in oljne faze. Opaženo fizikalno spremembo, ki je nastala zaradi kemične nestabilnosti te zdravilne učinkovine in posledično izločanja lipofilnega razgradnega produkta, smo uporabili za razvoj pristopa hitrega presejalnega preizkusa, ki ga v skupini ACE inhibitorjev lahko uporabimo za razlikovanje med bolj in manj stabilnimi zdravilnimi učinkovinami in farmacevtskimi oblikami na osnovi opazovanja energetskih sprememb. Študije smo nadgradili s študijami zdravilne učinkovine enalapril maleat v trdnem in njenih farmacevtskih oblik. Znova smo potrdili uporabnost izotermne mikrokalorimetrije kot metode, ki lahko skrajša razvojno fazo novega zdravila. Na primeru dveh stabilnih farmacevtskih oblik, t. j. tablet, z zdravilno učinkovino enalapril maleat, ki se razlikujeta v kvantitativni sestavi, smo z meritvijo, ki je trajala le nekaj dni, uspeli pridobiti podatke o razlikah v stabilnosti obeh, za kar bi sicer po klasičnih pristopih potrebovali več mesecev oz. let rednega stabilnostnega preizkušanja. S tem izvirnim pristopom smo metodo izotermne mikrokalorimetrije umestili v predformulacijski in formulacijski razvoj zdravil ACE inhibitorjev kot metodo, ki omogoča hitro in relativno enostavno spremljanje dogajanja v posameznih vzorcih ter tako omogoča razlikovanje med bolj in manj stabilnimi zdravilnimi učinkovinami in farmacevtskimi oblikami. V primerjavi z dosedanjo prakso lahko uporaba te metode bistveno skrajša čas v najzgodnejših fazah razvoja, ko je na mizah raziskovalcev veliko število vzorcev potencialnih zdravilnih učinkovin in farmacevtskih oblik. </dc:description><dc:publisher>[Z. Simončič]</dc:publisher><dc:date>2009</dc:date><dc:date>2021-05-14 12:57:48</dc:date><dc:type>Doktorska disertacija</dc:type><dc:identifier>127055</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 543:615</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 2514289</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
