<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Primerjava časovno merjenega testa vstani in pojdi in L-testa pri starejših odraslih</dc:title><dc:creator>Vene,	Neža	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Rugelj,	Darja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Puh,	Urška	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>diplomsko dela</dc:subject><dc:subject>fizioterapija</dc:subject><dc:subject>časovno merjeni vstani in pojdi test</dc:subject><dc:subject>L-test</dc:subject><dc:subject>merske lastnosti</dc:subject><dc:subject>starejši</dc:subject><dc:subject>premičnost</dc:subject><dc:description>Uvod: Časovno merjeni vstani in pojdi test (angl. Timed Up and Go Test – TUG) je funkcijski test, ki se uporablja za ocenjevanje premičnosti in ravnotežja, L-test pa je modificiran TUG, ki je obsežnejši in zahtevnejši. Namen: Namen diplomskega dela je bil primerjati izide TUG in L-testa pri starejših preiskovancih v Domu starejših občanov (DSO) in pri starejših živečih v skupnosti. Metode dela: V raziskavi je sodelovalo 57 preiskovancev (47 žensk, 10 moških), povprečna starost je bila 76,32 (σ 10,35) let. Preiskovanci so bili razdeljeni v tri skupine – starejši odrasli, ki živijo v skupnosti, ter starejši odrasli, ki živijo v DSO (ti so bili razdeljeni v dve skupini - na tiste, ki pri hoji potrebujejo pripomočke, in na tiste, ki jih ne). Izračunali smo vrednosti Pearsonovih koeficientov korelacije (r), Post hoc teste (Bonferroni) in indeks razmerja med testoma za vsakega posameznika. Rezultati: Preiskovanci, ki živijo v skupnosti, so za izvedbo TUG potrebovali povprečno 6,12 s ±1,09 s, preiskovanci iz DSO, ki pri hoji ne uporabljajo pripomočkov, so potrebovali povprečno 10,1 s ± 2,46 s, preiskovanci iz DSO, ki uporabljajo pri hoji pripomočke, pa so potrebovali povprečno 17,03 s ±4,58 s. Preiskovanci, ki živijo v skupnosti, so za izvedbo L-testa potrebovali povprečno 13,87 s ±2,19 s, preiskovanci iz DSO, ki pri hoji ne uporabljajo pripomočkov, so potrebovali povprečno 23,97 s ±6,39 s, preiskovanci, ki uporabljajo pri hoji pripomočke, pa so potrebovali povprečno 37,91 s ±9,61 s. Pokazali smo, da se skupine v času izvedbe TUG in L-testa statistično razlikujejo (p &lt; 0,05). Povezanost med vrednostjo TUG in L-testa je odlična (r = 0,98), kar smo dokazali tudi za vsako posamezno skupino. Razprava in zaključek: TUG in L-test sta dobro merilno orodje za ocenjevanje premičnosti pri starejših odraslih. Testa sta med sabo odlično povezana tako znotraj posamezne skupine, kot pri vseh skupinah med sabo. Čas izvedbe TUG in L-testa se statistično razlikuje med preiskovanci glede na njihove zmožnosti. Ključne besede: časovno merjeni vstani in pojdi test, L-test, merske lastnosti, starejši, premičnost. </dc:description><dc:publisher>[N. Vene]</dc:publisher><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2021-05-14 09:16:25</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>127036</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 104415</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 61610755</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
