<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Potencial ekstraktov in hidrolatov izbranih mediteranskih rastlin za nadzor biofilmov na površinah</dc:title><dc:creator>Krajnc,	Katja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Fink,	Rok	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Oder,	Martina	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>magistrska dela</dc:subject><dc:subject>sanitarno inženirstvo</dc:subject><dc:subject>biofilm</dc:subject><dc:subject>ekstrakt</dc:subject><dc:subject>hidrolat</dc:subject><dc:subject>timijan</dc:subject><dc:subject>žajbelj</dc:subject><dc:subject>meta</dc:subject><dc:subject>preprečevanje nastanka biofilmov</dc:subject><dc:description>Uvod: Biofilmi predstavljajo pomemben javno-zdravstveni problem, saj povzroĉajo velik deleţ bakterijskih okuţb. Njihova prisotnost predstavlja problem v zdravstvu, farmaciji in industriji. V zdravstvu biofilmi predstavljajo enega od glavnih vzrokov navzkriţne kontaminacije in odpornosti bakterijskih sevov. Bakterijske celice znotraj biofilma so namreĉ kar 10 do 1000-krat odpornejše na protimikrobna sredstva in razkuţila kot planktonske celice. Namen: Namen magistrskega dela je bilo ovrednotiti potencial naravnih ekstraktov in hidrolatov timijana, mete in ţajblja za prepreĉitev nastanka biofilmov izbranih bakterij na površinah. Metode dela: V prvem delu raziskave smo analizirali antibakterijski potencial izbranih naravnih ekstraktov in hidrolatov z metodo doloĉanja minimalne inhibitorne koncentracije. Na podlagi rezultatov smo izbrali tri bakterijske seve in tri ekstrakte oziroma hidrolate za nadaljnjo preuĉevanje. V drugem delu raziskave smo z merjenjem optiĉne gostote preuĉevali potencial izbranih testnih ekstraktov oziroma hidrolatov za prepreĉitev nastanka biofilmov. Rezultati: Rezultati prvega dela raziskave so pokazali, da ekstrakt in hidrolat mete ter hidrolat timijana ne inhibirajo rasti izbranih bakterijskih sevov. Tako smo v drugem delu raziskave uporabili ekstrakt in hidrolat ţajblja ter ekstrakt timijana. Kot najuĉinkovitejši se je izkazal ekstrakt ţajblja. Najdovzetnejša bakterija na uporabljene snovi je bila P. aeruginosa. Tekom raziskave smo zaznali razlike v uĉinkovitosti med ekstrakti in hidrolati istih rastlin, razlike glede na uporabljeno koncentracijo in razlike glede na testni bakterijski sev. Razprava in zaključek: Ekstrakt in hidrolat ţajblja ter ekstrakt timijana imajo velik potencial za uporabo v boju proti biofilmom, zato je potrebno to podroĉje še naprej preuĉevati, saj bi z uporabo zelenih strategij lahko zmanjšali pojav novih na antibiotike odpornih sevov, zmanjšali vplive na okolje in zdravje ljudi ter ekonomsko škodo. </dc:description><dc:publisher>[K. Krajnc]</dc:publisher><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2021-05-14 07:46:26</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>127034</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 614</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 104409</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 63717635</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
