Metodološki pristop ocenjevanja sindroma bolnih stavb pri zdravstvenih delavcih in zdravstvenih sodelavcih v opazovani bolnišniciKalender Smajlović, Sedina (Avtor) Kukec, Andreja (Mentor) Dovjak, Mateja (Komentor) simptomi sindroma bolnih stavbokoljski dejavnikibolnišnični oddelkimetodološki pristopIzhodišča Zdravstveni delavci, zdravstveni sodelavci/drugi zaposleni in pacienti so v bolnišničnem okolju izpostavljeni številnim dejavnikom tveganja. Epidemiološke presečne raziskave navajajo od 21 do 80 % pogostost sindroma bolnih stavb (SBS) v bolnišničnem okolju, medtem ko pogostost SBS v drugih notranjih okoljih znaša okoli 30 %. Namen Namen doktorske disertacije je bil razviti metodološki pristop za celovito oceno pogostosti SBS v povezavi z okoljskimi parametri pri zdravstvenih delavcih, zdravstvenih sodelavcih/drugih zaposlenih v opazovani bolnišnici. Metode Epidemiološka presečna raziskava je temeljila na različnih metodoloških pristopih. Uporabili smo mešano metodološko zasnovo, kombinacijo kvantitativne in kvalitativne raziskave. Podlaga za izvedbo raziskave je bil sistematični pregled znanstvene literature. Raziskava je potekala na vzorcu zdravstvenih delavcev (n = 258) in zdravstvenih sodelavcev/drugih zaposlenih (n = 78) v opazovani bolnišnici. Za samooceno pogostosti SBS med opazovanima populacijama smo uporabili standardizirana merska instrumenta za ocenjevanje kakovosti notranjega okolja (MM 040 NA Hospital in MM 040 NA Office). Kot orodje za analizo smo uporabili statistično programsko opremo SPSS za Windows (različica 21.0; IBM Corp; Armonk. NY. ZDA) (licenca: Univerza v Ljubljani, Slovenija). Uporabili smo metode opisne statistike, razlike smo testirali s Kruskal-Wallisovim testom ali ?2-kvadrat testom. Z metodo multiple regresijske analize smo ocenili vpliv neodvisnih spremenljivk (ocena prisotnih dejavnikov tveganja, dejavniki delovnega okolja, potencialno moteči dejavniki) na pojavnost simptomov SBS. Rezultate smo kot statistično značilne vrednotili pri vrednostih p ? 0,05. Rezultati Ugotovili smo, da so splošni simptomi SBS najpogostejši izmed vseh simptomov SBS pri zdravstvenih delavcih (51,9 %) in zdravstvenih sodelavcih/drugih zaposlenih (44,9 %). Zdravstveni delavci so izmed vseh okoljskih dejavnikov tveganja v najvišjem deležu samoocenili neprijeten vonj (39,1 %), zdravstveni sodelavci/drugi zaposleni pa zatohel zrak (34,6 %). Večje število zaznanih okoljskih dejavnikov tveganja zdravstvenih delavcev je pomenilo večje število navedenih simptomov SBS (ß = 0,205; p = 0,001). Manjša možnost vpliva na organizacijo dela je pomenila prisotnost večjega števila simptomov SBS (ß = 0,192; p = 0,001). Pri zdravstvenih delavcih, ki so redkeje ocenjevali prevelik obseg dela smo ugotovili pojavnost manjšega števila simptomov SBS (ß = –0,140; p = 0,021). Prisotnost nočnega dela je pozitivno vplivala na večjo prisotnost simptomov SBS (ß = 0,139; p = 0,012). Manjša zaskrbljenost s spremembami v delovni situaciji je pomenila pojavnost manjšega števila simptomov SBS (ß = –0,234; p = 0,000). Med izmerjenimi okoljskimi dejavniki tveganja ter obema skupinama opazovancev med ogrevalno in neogrevalno sezono smo ugotovili statistično značilno razliko v temperaturi zraka notranjih prostorov [°C] (p = 20212021-05-14 07:15:15Doktorsko delo/naloga127032VisID: 16439COBISS_ID: 63731203sl