Model planinskega krožka v prvem in drugem vzgojno-izobraževalnem obdobju osnovne šolePavlič, Lara (Avtor) Štemberger Vučko, Vesna (Mentor) Krpač, Franc (Komentor) planinski krožekPlaninski krožek je ena izmed interesnih dejavnosti, ki jih lahko ponudi šola, in je za učence prostovoljen. Podobno kot planinske športne dni tudi planinski krožek sestavljajo tri faze (priprava na izlet, izvedba izleta/ture, evalvacija in podoživljanje izleta). Namen tega magistrskega je raziskati, kako učitelji 1. in 2. vzgojno-izobraževalnega obdobja na osnovnih šolah po Sloveniji izvajajo ta trifazni model. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati naše kvantitativne raziskave. Uporabili smo deskriptivno raziskovalno metodo. Podatke smo zbirali z anketnim vprašalnikom, ki so ga reševali učitelji, ki izvajajo planinski krožek v šolskem letu 2020/21 na osnovnih šolah v Sloveniji. Pridobljene podatke smo statistično obdelali in rezultate predstavili z grafi, preglednicami in interpretacijami. Ugotovili smo, da nekatere šole sodelujejo s Planinsko zvezo Slovenije, nekatere pa krožek organizirajo samostojno. Večina učiteljev učence o izletu obvesti vsaj 3 dni prej s pisnim obvestilom učencem. Cilje izletov učitelji izberejo pred začetkom šolskega leta in jih po potrebi med letom spremenijo. Nekateri cilji ostajajo enaki prejšnjim letom, nekatere pa zamenjajo. Skoraj vsi učitelji vključujejo različne teoretične vsebine, ki jih največkrat podajajo s pogovorom med samim izletom. Telesni pripravljenosti pa ne posvečajo velike pozornosti. Med samim izletom učitelji uporabljajo različne motivacijske prijeme, z vključevanjem planinskih programov. Pričakovali smo, da bo diferenciacijo izvajalo več učiteljev. Evalvacijo in podoživljanje učitelji največkrat izvedejo na avtobusu neposredno po izletu s pogovorom. Učitelji se največkrat odločijo za vodenje planinskega krožka zaradi veselja do planinarjenja. Med učitelji z dodatno planinsko usposobljenostjo in tistimi brez nje se pojavljajo razlike v izvajanju nekaterih teoretičnih vsebin, v izvajanju diferenciacije in vključevanju dodatnih programov. Statistično pomembnih razlik ni bilo zaznati v načinu izvajanja podoživljanja. Veselje do planinarjenja in možnost predajanja znanja o hoji v hribe otrokom statistično bolj pomembno vplivata na motiviranost vodnikov in mentorjev za izvajanje planinskega krožka kot na motiviranost učiteljev brez naziva.20212021-05-14 04:25:17Magistrsko delo/naloga127028COBISS_ID: 62997251sl