Sedimentarni razvoj intramontanih bazenov na stičišču Alp, Dinaridov in Panonskega bazena v pliocenu in kvartarjuMencin Gale, Eva (Avtor) Šmuc, Andrej (Mentor) Anselmetti, Flavio (Komentor) paleookoljeproveniencamorfostratigrafijamedgorski bazen“pliokvartar”kvartarrečno okoljerazvoj pokrajinePričujoča študija obravnava pliocensko-kvartarno sedimentarno evolucijo rečnih sistemov v Slovenjgraškem, Nazarskem, Velenjskem, Celjskem, Dravsko-Ptujskem in Krškem bazenu, ki se nahajajo na jugovzhodnem delu Alpskega predgorja. Glavni cilj je določiti sestavo, morfostratigrafijo, provenienco, sedimentacijsko okolje in starost sedimentov z geomorfološkimi, sedimentološkimi, geokemičnimi, mineraloškimi in biostratigrafskimi metodami. Pliocensko-kvartarni sedimenti so bili odloženi v rečnih okoljih (prepletajoči sistemi in prehodni sistemi med prepletajočim in meandrirajočim tokom) in s sedimentacijo v aluvialnih/koluvialnih vršajih. Sedimenti so ohranjeni v obliki zaporedja teras, na nastanek katerih je močno vplivala tektonska aktivnost. Na podlagi geomorfoloških analiz smo opredelili spodnjo, srednjo in zgornjo terasno skupino, katerim smo interpretirali poznopleistocensko, srednjepleistocensko in plio-zgodnjepleistocensko starost. Slednja skupina se nanaša na t. i. »pliokvartarne« sedimente, kot so le-ti poimenovani v tradicionalni literaturi. Analiza provenience je bila osredotočena na plio-zgodnjepleistocenske sedimente in je vključevala litološko in mikrofacielno analizo klastov. V Slovenjgraškem bazenu, bazenu Nazarje, Velenjskem, Celjskem in Dravsko-Ptujskem bazenu rezultati kažejo na lokalno provenienco s krajšim transportom, v Krškem bazenu pa na distalno provenienco z daljšim transportom. Na podlagi analize provenience in predhodnih raziskav je bil opredeljen dolgoročen razvoj rečne mreže. Ugotovljeno je bilo, da se je znatna sprememba zgodila na prehodu iz miocena v pliocen, pri čemer se je današnja rečna mreža osnovala najkasneje v plio-zgodnjem pleistocenu. Odsotnost (ali zelo nizka vsebnost) karbonatnih klastov v plio-zgodnjepleistocenskih sedimentih je bila interpretirana kot posledica klimatskih (raztapljanje) in neklimatskih faktorjev (bližina izvornih kamnin, razvoj rečne mreže in površinska geologija). Na splošno pa prostorska razporeditev pliocensko-kvartarnih sedimentov razkriva tektonsko aktivnost v medgorskih bazenih tekom njihovega razvoja ter s tem omogoča vpogled v evolucijo razvoja pokrajine.[E. Mencin Gale]20212021-05-13 07:45:02Doktorsko delo/naloga127012UDK: 55VisID: 143698COBISS_ID: 62546947sl