<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Povezava med kislinsko obremenitvijo telesa s hrano in telesno sestavo pri bolnikih z odpovedjo ledvic</dc:title><dc:creator>Petrovič,	Kristina	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Knap,	Bojan	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>prehrana</dc:subject><dc:subject>kronična ledvična bolezen</dc:subject><dc:subject>odpoved ledvic</dc:subject><dc:subject>hemodializni bolniki</dc:subject><dc:subject>prehranski status</dc:subject><dc:subject>kislinska obremenitev</dc:subject><dc:subject>metabolična acidoza</dc:subject><dc:subject>telesna sestava</dc:subject><dc:subject>bioimpedančne meritve</dc:subject><dc:subject>beljakovinska podhranjenost</dc:subject><dc:subject>metoda jedilnika prejšnjega dne</dc:subject><dc:description>V sklopu magistrskega dela smo analizirali prehranski status bolnikov s kronično ledvično odpovedjo, ki prihajajo na hemodializno zdravljenje v Univerzitetni Klinični center v Ljubljani. S klinično študijo smo želeli ugotoviti, kako se bolniki prehranjujejo, kakšno kislinsko obremenitev telesa predstavlja njihova prehrana ter kakšna je povezava s telesno sestavo. Na 170 bolnikih smo izvedli bioimpedančne meritve telesne sestave ter ocenili njihov prehranski status s pomočjo vprašalnika MIS (ang. Malnutrition Inflammation Score). Z izbranimi 56 bolniki smo izvedli podroben prehranski intervju ter ocenili fizično pripravljenost s testom stiska pesti in testom vstani-sedi. Kislinsko obremenitev smo ocenili z izračunom PRAL (ang. Potential Renal Acid Load) in NEAP (ang. Estimated Net Endogenous Acid Production). Med 170 bolniki je bil povprečni indeks mišičnega tkiva pri ženskah 11,0 ± 2,3 kg/m2 in pri moških 13,9 ± 3,3 kg/m2. Povprečen delež maščobnega tkiva pri ženskah je bil 36 ± 10 % in pri moških 29 ± 11 %. Povprečen fazni kot pri ženskah je bil 3,7 ± 1,1º in pri moških 4,3 ± 1,2º. Pri izbrani skupini 56 bolnikov je povprečen dnevni energijski vnos znašal 22,6 ± 6,2 kcal/kg tm in povprečen dnevni vnos beljakovin 0,91 ± 0,28 g/kg tm. Povprečen dnevni vnos vlaknin je bil 15,2 ± 5,3 g. Povprečen PRAL je znašal 13,2 ± 9,2 mEq/dan in povprečen NEAP je znašal 68 ± 17 mEq/dan. Povprečen serumski albumin je bil 37,9 ± 5,1 g/L. Glede na rezultate meritev v našem vzorcu lahko zaključimo, da imajo dializni bolniki v povprečju slab prehranski status, kar je posledica pomanjkljivega prehranjevanja, saj bolniki ne zadostijo svojim potrebam po energiji in beljakovinah. Prisotnost energijsko-beljakovinske podhranjenosti dokazujejo tudi nizke vrednosti serumskega albumina ter povprečen indeks mišične mase pod priporočeno vrednostjo. Poleg tega delež maščobne mase nad priporočeno vrednostjo nakazuje na sarkopenično debelost. Glede na rezultate naše raziskave PRAL ni imel vpliva na telesno sestavo, saj na telesno sestavo v prvi vrsti vpliva zadosten vnos energije, beljakovin in vzdrževanje telesne aktivnosti.</dc:description><dc:publisher>[K. Petrovič]</dc:publisher><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2021-05-13 07:15:10</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>127007</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 613.24:616.61</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 191176</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 62995715</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
