<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Potresni odziv navpičnih betonskih fasadnih sistemov armiranobetonskih montažnih stavb</dc:title><dc:creator>Menichini,	Giovanni	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Isaković,	Tatjana	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>montažne armiranobetonske konstrukcije</dc:subject><dc:subject>stiki med paneli in konstrukcijo</dc:subject><dc:subject>kapaciteta stikov v ravnini pravokotno in vzporedno s paneli</dc:subject><dc:subject>fasadni paneli</dc:subject><dc:subject>potresni odziv</dc:subject><dc:description>Projektiranje nekonstrukcijskih elementov kot so npr. fasadni paneli igra pomembno vlogo pri potresnem odzivu montažnih armiranobetonskih konstrukcij. Obsežne poškodbe, ki so nastale v teh konstrukcijah v preteklih potresih v južni Evropi, so bile večinoma posledica porušitve fasadnih panelov.  Zato je bilo treba revidirati postopke za projektiranje in tudi izvedbo konstrukcijskih detajlov stikov panelov in glavne nosilne konstrukcije.
Zato je potresni odziv teh stikov bil glavna tema doktorske naloge, saj natančno razumevanje osnovnih mehanizmov odziva omogoča rešitev problemov.
Vpliv panelov na globalni odziv montažnih armiranobetonskih stavb smo analizirali v primerih dveh različnih tipov stikov med paneli in glavno konstrukcijo (dve vrsti stikov s kladivasto glavo) in dve vrsti stikov med paneli in temelji (togi stiki in stiki, ki omogočajo zibanje panelov). Razvili smo numerične modele, ki omogočajo študijo odziva stikov v ravnini panelov. Razvoj teh modelov je temeljil na eksperimentalnih opazovanjih testov na potresni mizi, narejenih na Univerzi v Ljubljani in cikličnih testov narejenih v Laboratoriju za konstrukcije in materiale na Univerzi v Firencah.
Razvili smo novo vrsto stikov, ki bolje loči panel od glavne konstrukcije. Te stike smo podrobno preučili z eksperimenti in analitičnimi študijami. 
Študija je potrdila, da stiki, ki se običajno uporabljajo za pritrjevanje panelov, večinoma odpovejo zaradi omejene kapacitete pomikov v ravnini vzporedni s paneli. Nova naprava je bistveno izboljšala odziv. Pokazali smo, da je v primerjavi z ravnino pravokotno na ravnino panelov za stike neprimerno bolj kritična ravnina vzporedna s paneli.  Pokazali smo tudi, da je potresni odziv panelov, ki so togo pritrjeni na temelje bolj ugoden od odziva panelov, ki se lahko prosto zibljejo.</dc:description><dc:publisher>M. Giovanni]</dc:publisher><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2021-05-12 07:45:02</dc:date><dc:type>Doktorsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>126991</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 624.042.7(043)</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 143696</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 63028995</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
