<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Spremembe srčne frekvence med testi hoje, vstajanjem s stola in korakanjem na mestu pri ljudeh po možganski kapi</dc:title><dc:creator>Faganelj,	Ana	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Puh,	Urška	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Kacin,	Alan	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>magistrska dela</dc:subject><dc:subject>fizioterapija</dc:subject><dc:subject>vsakodnevne življenjske dejavnosti</dc:subject><dc:subject>funkcijski testi</dc:subject><dc:subject>avtonomni živčni sistem</dc:subject><dc:subject>okrevanje srčne frekvence</dc:subject><dc:subject>ocena občutenega napora</dc:subject><dc:description>Merjenje srčne frekvence in s tem spremljanje srčno-žilnega odziva na telesno dejavnost nam lahko daje koristne informacije o delovanju avtonomnega živčnega sistema pri ljudeh po možganski kapi. Namen: Ugotoviti razlike v odzivu srčne frekvence, ocenah občutenega napora in njuno povezanost med različnimi funkcijskimi testi pred, po 4-tedenski vadbi in 10 tednov po vadbi pri ljudeh v kroničnem obdobju po možganski kapi. Metode: V raziskavi je sodelovalo devet preiskovancev, starih od 30 do 80 let, v kroničnem obdobju po možganski kapi. V vseh treh ocenjevanjih so preiskovanci izvedli test hoje na 10 metrov (10MWT), 6-minutni test hoje (6MWT), test hoje po stopnicah, test petih vstajanj (5TSTS) in 2-minutni test korakanja (2MST). Srčno frekvenco z merilcem Polar (H10, Polar, Finska) smo merili med vsakim testom in še šest minut po njem. Poleg tega so preiskovanci po koncu vsakega testa ocenili občutenje napora na 15-stopenjski Borgovi lestvici. Za analizo srčne frekvence smo uporabili začetno, končno, najvišjo in povprečno vrednost ter okrevanje srčne frekvence, ki smo jih pretvorili v deleže preiskovančeve izračunane maksimalne srčne frekvence. Rezultati: Med testoma 10MWT in 5TSTS so bile vrednosti končne, najvišje in povprečne vrednosti ter vrednosti okrevanja srčne frekvence nižje kot med 6MWT in 2MST, med testom hoje po stopnicah, 6MWT in 2MST pa ni bilo statistično značilnih razlik. Podobno so bile ocene občutenega napora po 10MWT, testu hoje po stopnicah in 5TSTS nižje kot po 6MWT in 2MST, medtem ko med 6MWT in 2MST ni bilo razlik. Povezanosti med funkcijskimi sposobnostmi preiskovancev, srčno frekvenco in oceno občutenega napora nismo ugotovili pri nobenem ocenjevanju. Zaključek: Med izvedenimi testi obstajajo razlike v odzivu srčne frekvence in ocenami RPE. Kot najbolj zahtevna za srčno-žilni sistem sta se izkazala 6MWT in 2MST. Podobno zahteven je bil tudi test hoje po stopnicah, sledi 5TSTS, najmanj zahteven pa je bil test hitrosti hoje. Med funkcijskimi sposobnostmi preiskovancev, srčno frekvenco in oceno občutenega napora nismo ugotovili povezanosti. V prihodnosti so potrebne raziskave na večjem vzorcu preiskovancev, v katerih bi preučevali odzive avtonomnega živčevja na različno zahtevne telesne dejavnosti.</dc:description><dc:publisher>[A. Faganelj]</dc:publisher><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2021-05-11 08:41:50</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>126930</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 104400</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 47386883</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
