<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Metakognitivni trening reševanja matematičnih besedilnih nalog pri učencih z znaki ADHD in učnimi težavami pri matematiki</dc:title><dc:creator>Horvat,	Sarah	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kavkler,	Marija	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Pulec Lah,	Suzana	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>motnje pozornosti in/ali hiperaktivnost</dc:subject><dc:description>Matematične besedilne naloge (MBN) so verbalni opisi problema, ki zahtevajo enega ali več odgovorov, pridobljenih z matematičnimi operacijami vključujočih numeričnih podatkov. Za reševanje je treba razumeti opisane situacije, prepoznati pomembne informacije in razumeti povezave med njimi ter oblikovati in izvesti račun. Kljub usvojenim računskim operacijam se učencem pri reševanju MBN pogosto zatakne. Na različne ovire in težave pri reševanju še pogosteje naletijo učenci z motnjo pomanjkljive pozornosti in hiperaktivnosti (v nadaljevanju ADHD), saj se pri njih pojavljajo primanjkljaji na področjih izvršilnih funkcij in delovnega spomina, usmerjanja in vzdrževanja pozornosti, priklica aritmetičnih dejstev, prepoznavanja pomembnih in inhibiranja nepomembnih informacij, sledenja in načrtovanja računskih korakov, pravilnosti izračuna itd. Če prihaja do sopojavnosti znakov ADHD in učnih težav na področju matematike, se te težave še povečajo. V teoretičnem delu smo opredelili ADHD, učne težave pri matematiki in MBN ter načine reševanja MBN. Pri tem smo se osredotočili tudi na vključene nepomembne lingvistične in numerične informacije v MBN, ki so še posebno moteče za učence z ADHD. Predstavili smo tudi znanja oziroma sposobnosti, potrebne za reševanje MBN, in kako primanjkljaji na teh področjih vplivajo na reševanje MBN ter uspešen model reševanja MBN Reši! (Solve it!), na katerem je temeljil naš empirični del raziskave. Osrednji cilj magistrskega dela je bil po začetni oceni sposobnosti reševanja MBN oblikovati, izvesti in nato še evalvirati metakognitivni trening reševanja MBN pri izbrani skupini učencev z znaki ADHD in učnimi težavami pri matematiki. Raziskava je bila izvedena kot študija primera, saj so bili v metakognitivni trening vključeni trije učenci 5. razreda. Od tega sta bila učenec in ena izmed učenk usmerjena v program s prilagojenim izvajanjem z dodatno strokovno pomočjo, druga učenka je bila v času treninga v procesu usmerjanja. Pred izvedbo treninga smo pri učencih izvedli Desetminutni preizkus za ugotavljanje aritmetičnih dejstev in postopkov, Preizkus računskih in numeričnih sposobnosti ter Preizkus uspešnosti reševanja MBN in parafraziranja. Zadnjega smo uporabili tudi po končnem metakognitivnem treningu reševanja MBN. Trening je potekal tri mesece in je obsegal 24 srečanj. Rezultati preizkusa po končanem treningu so pokazali pomembno napredovanje pri reševanju MBN, medtem ko pri parafraziranju MBN ni bilo zaznanega napredka. Učenci so v večini dosegali zastavljene cilje, napredek so zaznale tudi specialne in rehabilitacijske pedagoginje vključenih učencev. Teoretične osnove in spoznanja empiričnega dela raziskave so lahko učiteljem in specialnim pedagogom v pomoč pri načrtovanju, oblikovanju in izvajanju pomoči na področju reševanja MBN z dodanimi nepomembnimi lingvističnimi in numeričnimi informacijami pri učencih z znaki ADHD in s sopojavljajočimi se učnimi težavami pri matematiki.</dc:description><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2021-05-09 03:56:22</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>126899</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 62138371</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
