<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Analiza pisnih preizkusov znanja iz matematike v 5. razredu osnovne šole</dc:title><dc:creator>Malovrh,	Anja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Hodnik,	Tatjana	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>pisni preizkus znanja</dc:subject><dc:description>Učenci so že od samega vstopa v osnovno šolo postavljeni pred različne izzive, ki jim jih postavlja šola. Med pomembnejšimi in ključnimi sestavinami sta preverjanje in ocenjevanje znanja. V Pravilniku o preverjanju in ocenjevanju ter napredovanju učencev v osnovni šoli (2013) je zapisano, da lahko učitelj na različne načine preverja in ocenjuje znanje. Pisno in ustno preverjanje sta tradicionalni obliki ocenjevanja znanja. Učitelj znanje učencev lahko preverja tudi na drugačne načine, npr. z  izdelki, projektnim delom ter različnimi oblikami nastopov učencev pred sošolci. Kljub temu da je učitelj avtonomen pri izbiri in načrtovanju, mora delovati v skladu z zakoni, ki so sprejeti v Republiki Sloveniji. 
V magistrskem delu smo se osredinili na pisne preizkuse za matematiko, ki so namenjeni učencem 5. razreda. Načrtovanje pisnega preizkusa je zelo odgovorna in zahtevna naloga vsakega učitelja. Pri načrtovanju mora biti učitelj pozoren na več dejavnikov: kaj bo preverjal, taksonomske ravni posameznih nalog, točkovanje, (minimalni) standardi znanja, tipi nalog, podajanje navodil na razumljiv in znanju primeren način – matematična terminologija. Pri načrtovanju matematičnih pisnih preizkusov si lahko učitelj pomaga z mrežnim diagramom. 
V empiričnem delu smo analizirali deset pisnih preizkusov iz matematike, ki so jih pripravile učiteljice za učence 5. razreda. Preizkuse smo analizirali glede na posamezne parametre: učni cilji, taksonomske ravni, ki jih preverjajo naloge preizkusov, standardi znanja, tipi nalog, matematična in jezikovna ustreznost, oblikovna pravilnost ter čas reševanja. 
Rezultati raziskave so pokazali, da vsi pisni preizkusi našega vzorca, ki so jih sestavile učiteljice, niso kakovostni. Iz analize je razvidno, da učiteljice nimajo težav pri izbiri matematične terminologije in učnih ciljev, ki so zapisani v učnem načrtu za matematiko. Največ odstopanj od priporočil za kakovostno oblikovan preizkus znanja je bilo pri razmerju tipov nalog in zapisa glave pisnega preizkusa. Pri ostalih parametrih so pisni preizkusi deloma dosegali priporočila. Na koncu raziskave smo se odločili, da bomo nekatere parametre preizkusa, ki ne vplivajo na učenčevo izkazano znanje, zanemarili, in ponovno ovrednotili pisne preizkuse, s čimer se je število preizkusov, ki smo jih ocenili kot kakovostne, povečalo.</dc:description><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2021-05-09 03:55:38</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>126895</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 62099459</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
