<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Slovenščina v (mladinski) književnosti</dc:title><dc:creator>Blažič,	Milena	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Bedenk,	Kasilda	(Avtor)
	</dc:creator><dc:subject>afazični govor</dc:subject><dc:subject>bolniki</dc:subject><dc:subject>govorne motnje</dc:subject><dc:subject>večnaslovniško pisanje</dc:subject><dc:description>Članek obravnava večnaslovniški roman Evalda Flisarja Mogoče nikoli (2007), ki je napisan v obliki afazične rabe jezika, kot ga uporabljajo osebe ali bolniki z afazijo (afazični govor). Afazija je ekspresivna govorna motnja, nastala največkrat zaradi poškodbe leve možganske polovice ali bolezni, izraža pa se kot delna ali popolna izguba ene ali več jezikovnih ali nejezikovnih sporazumevalnih zmožnosti. Roman sestoji iz treh poglavitnih delov in šestdesetih krajših poglavij, tematizira pa osebo s posebnimi potrebami ter odnos med možgani in jezikom, s čimer odpira nove perspektive uporabe jezika v slovenski mladinski književnosti. Analiza romana sloni na teorijah Romana Jakobsona o vidikih jezika in dveh vrstah afazije, Gayatri Spivak o subalternih posameznikih z obrobja družbe in nevroznanstvenika Zvezdana Pirtoška o povezavi med umetnostjo in možgani. Članek na podlagi jezikovne, sociološke in nevroznanstvene razlage razčlenjuje jezik romana, v katerem igra osrednjo vlogo, na koncu pa na simbolni ravni primerja dogajalni lok romana s slovensko stvarnostjo.</dc:description><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2021-05-06 10:36:55</dc:date><dc:type>Neznano</dc:type><dc:identifier>126844</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 811.163.6:821.163.6-93</dc:identifier><dc:identifier>DOI: 10.4312/Obdobja.39.271-280</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 38607875</dc:identifier><dc:identifier>OceCobissID: 33858563</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
