<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Medsebojno sodelovanje med starši in specialnimi pedagogi</dc:title><dc:creator>Šobot,	Petra	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Žgur,	Erna	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>medsebojno sodelovanje</dc:subject><dc:description>Magistrsko delo temelji na raziskovanju medsebojnega sodelovanja med specialnimi pedagogi in starši. Predstavljeno je, kako uspešno in na kakšen način tovrstno sodelovanje poteka na Osnovni šoli Roje. 
V teoretičnem delu smo opredelili različne modele sodelovanja med starši in učitelji, dokumente, ki na področju šolanja otrok s posebnimi potrebami zagotavljajo vključevanje in sodelovanje staršev v procesu šolanja njihovih otrok, ter podrobneje predstavili partnerski model sodelovanja. Predstavili smo oblike vključevanja staršev, načela uspešnega sodelovanja, potrebne kompetence staršev in učiteljev ter prednosti in najpogostejše ovire pri sodelovanju. 
V empiričnem delu magistrskega dela smo prikazali rezultate raziskave, ki smo jo izvedli med 16 specialnimi pedagogi, ki poučujejo na OŠ Roje in 20 starši, katerih otroci se tam šolajo. Izdelali smo dva anketna vprašalnika, enega za starše in drugega za specialne pedagoge. Rezultati so bili statistično obdelani, podatke pa smo predstavili opisno, v tabelah in v grafikonih.  
Ugotovili smo, da starši in specialni pedagogi dobro ocenjujejo medsebojno sodelovanje, le-tega starši v primerjavi s specialnimi pedagogi ocenjujejo bolj pozitivno. Oboji medsebojnemu sodelovanju pripisujejo zelo velik pomen. Starši, delno skladno z mnenji specialnih pedagogov, ocenjujejo, da se najpogosteje udeležujejo formalnih oblik sodelovanja, in sicer roditeljskih sestankov, govorilnih ur in telefonskih pogovorov, med neformalnimi oblikami sodelovanja pa je visoko po udejstvovanju izstopala udeležba na prireditvah šole. Kot pogoste ovire pri sodelovanju so specialni pedagogi in starši skladno izpostavili pomanjkanje časa pri starših in nezanimive teme delavnic za starše, učitelji pa so visoko ocenjevali tudi prenašanje odgovornosti za neuspeh otroka na specialne pedagoge, preobremenjenost in pomanjkanje časa pri starših ter pretekle slabe izkušnje pri delu s starši. Kot predloge za izboljšavo sodelovanja je skoraj polovica staršev navedla več redne komunikacije, hkrati so specialni pedagogi in starši v povezavi s tem predlagali več neformalnih srečanj, specialni pedagogi pa so dodatno izpostavili, da si želijo več pobud za sestanke s strani staršev. Specialni pedagogi so med predloge za izboljšavo medsebojnega sodelovanja s starši pogosto navedli tudi vnaprej jasno postavljena pravila pri oblikah in načinih sodelovanja, razbremenitev učiteljev in izboljšavo javnega pogleda na učitelje. Vsi specialni pedagogi so svojo usposobljenost za delo s starši ocenili dokaj dobro. Z raziskavo smo dokazali, da specialni pedagogi z daljšo delovno dobo boljše ocenjujejo lastno usposobljenost za delo s starši kot tisti s krajšo delovno dobo.</dc:description><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2021-05-06 04:27:46</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>126833</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 61914883</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
