Obravnava vsebin zdravega življenjskega sloga v osnovnošolskih učbenikihPivk, Eva (Avtor) Kostanjevec, Stojan (Mentor) osnovna šoladrav življenjski slog je pomemben kazalec kakovosti življenja in predstavlja srečnega in zadovoljnega posameznika. Zdrav življenjski slog se izgrajuje v najrazličnejših okoljih, kjer ljudje živijo, delajo in preživljajo prosti čas. Ključno je spodbujanje izobraževanja in učenja o zdravem življenjskem slogu, saj s tem že v otroštvu pripomoremo k oblikovanju zdravega načina življenja. Pomembno vlogo pri tem imajo tudi osnovnošolski učbeniki, saj so sestavni del metodično-didaktičnega gradiva, ki se uporablja v procesu pouka in predstavlja vir informacij učencu, v pomoč pa je tudi učitelju pri poučevanju predmeta. Namen magistrskega dela je bil identificirati vsebine zdravega življenjskega sloga, ki se pojavljajo v učnih načrtih obveznih in izbirnih predmetov ter analizirati učbenike obveznih in izbirnih predmetov, kjer se pojavljajo vsebine o zdravem življenjskem slogu. V raziskavo so bili vključeni trenutno potrjeni učbeniki predmetov, pri katerih se v učnih načrtih pojavljajo vsebine o zdravem življenjskem slogu. Z vsebinsko analizo in kvantitativno metodo so bili pridobljeni podatki o tem, koliko učnih načrtov in učbenikov obravnava vsebine o zdravem življenjskem slogu glede na določene kriterije. Učbeniki so bili pregledani na osnovi izbranih kriterijev vezanih na vsebino, mišljenje, naloge, besedišče ter besedilo in slike. Rezultati raziskave so pokazali, da se vsebine zdravega življenjskega sloga pojavljajo v učnih načrtih sedmih predmetov osnovnošolskega izobraževanja, in sicer pri spoznavanju okolja, družbi, naravoslovju in tehniki, gospodinjstvu, sodobni pripravi hrane, načinih prehranjevanja in biologiji. V analiziranih učbenikih izbranih predmetov se pojavljajo vsebine o zdravem prehranjevanju, telesni dejavnosti, spanju, stresu, alkoholu in drogah, kajenju in elektronskih medijih. Ugotovljeno je bilo, da največ osnovnošolskih učbenikov od prvega do devetega razreda obravnava vsebine o zdravem prehranjevanju, najmanj učbenikov pa vsebine o stresu. V prvem in drugem razredu predmeta spoznavanje okolja in petem razredu predmeta gospodinjstvo se najbolj spodbujajo vsebine o zdravem prehranjevanju, telesni dejavnosti in spanju, medtem ko se v četrtem razredu spodbuja obravnava vsebin o alkoholu, drogah in elektronskih medijih. V šestem razredu predmeta gospodinjstvo in petem razredu predmeta naravoslovje in tehnika in pri izbirnih predmetih od sedmega do devetega razreda se najbolj spodbuja učenje vsebin o zdravem prehranjevanju. V osmem razredu v sklopu predmeta biologija pa se obravnava največ vsebin o zdravem prehranjevanju, alkoholu in kajenju. V prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju je učencem v učbenikih na voljo najmanj dodatnih virov in aktivnosti, kar pomeni, da je večji poudarek na pridobivanju znanja samo iz učbenika. Ravno tako je bilo ugotovljeno, da se z napredovanjem učencev v višje razrede spreminja tudi način, kako je vsebina podana. Višji razred pomeni, da je snov v učbenikih učencem predstavljena na več različnih načinov. Do razlik med učbeniki prihaja tudi pri kriterijih, vezanih na mišljenje in naloge. Zaključiti je mogoče, da analizirani učbeniki zadostijo večini postavljenih kriterijev, razlike med učbeniki pa se pojavljajo pri kriterijih, vezanih na naloge, mišljenje in vsebino.20212021-05-06 04:27:40Magistrsko delo/naloga126832COBISS_ID: 61899523sl