<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Določanje ponovnih okužb hmelja (Humulus lupulus L.) z dvema gospodarsko pomembnima virusoma</dc:title><dc:creator>Škrabar,	Urška	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Jakše,	Jernej	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Radišek,	Sebastjan	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>hmelj</dc:subject><dc:subject>Humulus lupulus</dc:subject><dc:subject>virus mozaika jablane</dc:subject><dc:subject>virus mozaika hmelja</dc:subject><dc:subject>ELISA</dc:subject><dc:subject>Aurora</dc:subject><dc:subject>Slovenija</dc:subject><dc:description>Navadni hmelj je dvodomna trajna rastlina in ga pridelujemo v nasadih imenovanih hmeljišča zaradi ženskih cvetov. Ti se v večini uporabljajo v pivovarstvu, kjer so hmeljne grenčice neobhodno potrebne, saj dajejo pivu okus. Slovenija se kot pridelovalka hmelja uvršča na četrto mesto v Evropi in peto v svetu. Pridelavo ogrožajo mnogi povzročitelji bolezni, med katerimi so zelo pomembni virusi. Vplivajo na količino pridelka in vsebnosti alfa kislin. Virus mozaika jablane (ApMV) je eden pomembnejših in se pojavlja po vsem svetu. Nima znanega prenašalca, pogosto se širi med obdelavo s sokom in s prepletanjem korenin. Znamenja okužbe se pojavijo na listih kot klorotični obroči. Okužba z virusom se v hmeljiščih širi preko okuženega soka. Virus mozaika hmelja (HpMV) se prav tako pojavlja po vsem svetu, pogosteje v latentni obliki, lahko pa so vidni klorotični mozaiki na listih. Glavna prenašalka virusa je hmeljeva uš. Za preprečevanje širjenja okužbe je nujen zdrav sadilni material. Za odkrivanje okužb z virusoma ApMV in HpMV najpogosteje uporabljamo serološko imunoencimsko metodo ELISA. Cilj magistrske naloge je bil prikazati obseg ponovnih okužb hmeljnih rastlin, po sajenju brezvirusnih sadik sorte 'Aurora', glede na starost nasada in prostorsko razporeditev okužbe, ter mešane okužbe z obema virusoma. Ugotovili smo, da je bila stopnja okužbe z virusoma različna. Več je bilo okuženih rastlin z virusom HpMV, okužba je bila bolj razpršena, posledično pa je bilo okuženih tudi več vrst. Prostorska razporeditev okužbe je bila med virusoma različna. Vpliv na to imajo prenašalci. Okužba s HpMV se je pojavljala v otokih, z ApMV pa v vrstah. Odkrili smo eno rastlino, ki je bila okužena z obema virusoma. Vidna so bila tudi nova žarišča okužb z virusoma.</dc:description><dc:publisher>[U. Škrabar]</dc:publisher><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2021-04-25 07:15:56</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>126513</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 633.791:632.38:57.083.3(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 191153</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 61276419</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
