Pravica do nepristranskega sojenja v luči kaznovanja zaradi žalitve sodiščaČerne, Larisa (Avtor) Pogorelčnik Vogrinc, Neža (Mentor) pravica do nepristranskega sojenjadvojni subjektivno-objektivni testkaznovanje zaradi žalitve sodiščaizločitev sodnikaMagistrsko diplomsko delo se začne s predstavitvijo pravne podlage pravice do nepristranskega sojenja, in sicer so podrobneje predstavljeni 23. in 22. člen URS ter 6. člen EKČP. Pravico do nepristranskega sojenja se v sodni praksi presoja po dvojnem subjektivno-objektivnem testu, zato je v nadaljevanju del magistrskega dela posvečen tej temi. Predstavljen je razvoj dvojnega subjektivno-objektivnega testa in nato tudi sodna praksa glede pravice do nepristranskega sojenja, tako ESČP kot tudi US RS. Sledi predstavitev instituta kaznovanja zaradi žalitve sodišča. Opisana je pravna podlaga, 109. in 304. člen ZPP. Nato se magistrsko delo dotakne problematike stare ureditve 11. člena ZPP, natančneje vprašanja, ali je šlo po stari ureditvi kaznovanja zaradi žalitve sodišča v bistvu za odločanje o kazenski obtožbi in ne zgolj o disciplinskem ukrepu. Zatem magistrsko diplomsko delo obravnava samo bistvo. Pripelje nas do prepleta pravice do nepristranskega sojenja ter instituta kaznovanja zaradi žalitve sodišča. Ti dve temi se združita v vprašanju, ali je pri kaznovanju zaradi žalitve sodišča prekršena pravica do nepristranskega sojenja, če o kaznovanju odloči tisti sodnik, na katerega se žalitev tudi nanaša. Na podlagi sodne prakse je predstavljeno, kako se je v času stališče, ki nam daje odgovor na to vprašanje, spremenilo, ter v nadaljevanju tudi različna mnenja akademikov in problemi, ki jih nova ureditev kaznovanja zaradi žalitve sodišča odpira. Ne nazadnje je predstavljena tudi izločitev sodnika kot institut, namenjen varovanju pravice do nepristranskega sojenja. Magistrsko delo se konča s sklepom, ki zaokroži celotno tematiko.20212021-04-24 09:00:03Magistrsko delo/naloga126508VisID: 97358COBISS_ID: 62092803sl