<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Prehranjevalni vzorci, dinamika in ekološke značilnosti porodniške kolonije belorobega netopirja (Pipistrellus kuhlii) v Krašnji</dc:title><dc:creator>Pavlovič,	Eva	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Skrbinšek,	Tomaž	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Potočnik,	Hubert	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>belorobi netopir</dc:subject><dc:subject>Pipistrellus kuhlii</dc:subject><dc:subject>prehranjevalni vzorci</dc:subject><dc:subject>sezonska dinamika</dc:subject><dc:subject>izletavanje</dc:subject><dc:subject>ekološke značilnosti</dc:subject><dc:description>Belorobi netopir (Pipistrellus kuhlii) je razširjen po celi Sloveniji, kjer se večina njegovih znanih zatočišč nahaja v stanovanjskih hišah. V naši nalogi smo analizirali skoraj dve desetletji podatkov (2002–2020), pridobljenih z lovom in spremljanjem izletavanj porodniške kolonije belorobih netopirjev iz dveh zatočišč, za vzhodnim in zahodnim zunanjim lesenim opažem stanovanjske hiše Krašnja 55. Porodniška kolonija se je v opazovanih zatočiščih zadrževala med marcem in oktobrom, ko smo v različnih letih zaznali med 14 in 50 odraslih samic. V tem obdobju netopirji niso bili stalno prisotni v enem zatočišču, ampak so večkrat zamenjali lokacijo zatočišča na hiši, poleti pa so vsaj enkrat popolnoma zapustili obe opazovani zatočišči. Belorobi netopirji so zvečer izleteli iz zatočišč po sončnem zahodu. V oblačnem vremenu so navadno izleteli bolj zgodaj kot v jasnem, kar je bila verjetno posledica tega, da se je v oblačnem vremenu jakost svetlobe hitreje znižala, kar je sprožilo zgodnejše izletavanje. Netopirje smo lovili in obročkali 33-krat, ponovno pa smo ujeli 60 obročkanih samic (32,6 % obročkanih samic) in nobenega obročkanega samca. Najstarejša ponovno ujeta samica je bila stara najmanj 15 let. Z radiotelemetričnim spremljanjem petih samic smo določili njihove prehranjevalne habitate. Netopirje smo najpogosteje zaznali na prehranjevališčih ob svetilkah z dejansko rabo tal pozidano in sorodno zemljišče (56,6 %), temu pa so sledila prehranjevališča na trajnih travnikih ob gozdnem robu (22,3 %) in v gozdu (18,2 %). Pridobljeni podatki nam dajejo boljši vpogled v sezonsko dinamiko, ekologijo in prehranjevalne vzorce te porodniške kolonije.</dc:description><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2021-04-24 07:15:17</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>126496</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 191140</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 71762691 </dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
