<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Vpliv bolečine v medeničnem obroču povezane z nosečnostjo na statično ravnotežje v drugem in tretjem trimesečju nosečnosti</dc:title><dc:creator>Hrvatin,	Ivana	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Rugelj,	Darja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Šćepanović,	Darija	(Komentor)
	</dc:creator><dc:creator>Vauhnik,	Renata	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>magistrska dela</dc:subject><dc:subject>fizioterapija</dc:subject><dc:subject>nosečnost</dc:subject><dc:subject>bolečina v medeničnem obroču</dc:subject><dc:subject>statično ravnotežje</dc:subject><dc:subject>ravnotežje</dc:subject><dc:description>Uvod: Zaradi hormonskih sprememb v nosečnosti opazimo spremembe v mišičnoskeletnem sistemu, ki vplivajo na spremembe drže in slabše ravnotežje. Gibanje telesnega težišča se, ob mirni stoji, poveča v drugem in tretjem trimesečju nosečnosti, predvsem v antero-posteriorni smeri. Različne pridružene bolezni in okvare mišično-skeletnega sistema dodatno vplivajo na slabše ravnotežje. Z nosečnostjo povezana bolečina v medeničnem obroču (NBMO) je zelo pogosta v nosečnosti, najpogosteje se pojavi med 17. in 19. tednom nosečnosti. Vzrok za nastanek bolečine je neznan in je najverjetneje posledica spremembe položaja težišča, zmanjšanja stabilnosti medenice in hormonskih sprememb. Namen: Namen magistrske naloge je bil ugotoviti ali imajo nosečnice z NBMO slabše statično ravnotežje v primerjavi z nosečnicami brez bolečin. Metode dela: V raziskavo so bile vključene nosečnice med 18. in 45. letom starosti, med 12. in 38. tednom nosečnosti. Razdeljene so bile v 4 skupine glede na trimesečje in prisotnost NBMO. Ocenjevali smo statično ravnotežje na pritiskovni plošči na trdi in mehki podlagi z odprtimi in zaprtimi očmi. Rezultati: Bolečina v medeničnem obroču vpliva na slabše statično ravnotežje, predvsem v tretjem trimesečju nosečnosti. Med nosečnicami z NBMO in brez bolečin, v drugem trimesečju nosečnosti, razlik nismo opazili. Hitrost gibanja središča pritiska, pot gibanja središča pritiska v medio-lateralni smeri ter ploščina gibanja središča pritiska je bila pri nosečnicah z NBMO, v tretjem trimesečju nosečnosti, statistično značilno večja, v primerjavi z nosečnicami brez bolečin, v tretjem trimesečju nosečnosti. Nosečnice, v tretjem trimesečju nosečnosti, so imele višjo hitrost gibanja središča pritiska ter večjo ploščino gibanja središča pritiska, v primerjavi z nosečnicami v drugem trimesečju, ne glede na prisotnost NBMO. Razprava in zaključek: Nosečnice z NBMO imajo slabše statično ravnotežje v primerjavi z nosečnicami brez bolečin, predvsem v tretjem trimesečju nosečnosti. Vzrok za slabše ravnotežje je najverjetneje posledica slabše sposobnosti stabilizacije trupa in medenice, slabše propriocepcije in težav z avtomatskimi gibalnimi vzorci. Predlagamo, da bi bile nosečnice deležne svetovanja o težavah z ravnotežjem v nosečnosti in preventivi pred padci, posebno nosečnice z NBMO. </dc:description><dc:publisher>[I. Hrvatin]</dc:publisher><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2021-04-23 11:07:59</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>126486</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 615.8</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 104360</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 61071619</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
