<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Načrtovanje prihodnosti družin oseb s težjimi motnjami v duševnem razvoju z vidika sorojencev</dc:title><dc:creator>Rozman,	Bernarda	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Jerman,	Janez	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>težje motnje v duševnem razvoju</dc:subject><dc:description>Sprejemanje in soočanje z otrokovo drugačnostjo predstavlja zahtevno preizkušnjo za celotno družino. Dodaten stres v življenja omenjenih družin prinašajo različne tranzicije, posebej tudi prehod v odraslost in načrtovanje prihodnosti. Tako starše kot sorojence skrbi, srečujejo se s številnimi vprašanji, dilemami, a se o tem redko pogovarjajo med seboj. Načrtovanje prihodnosti družine oseb s težjimi motnjami v duševnem razvoju (v nadaljevanju MDR1) postavlja pred poseben izziv. Sorojenci ob tem pogosto poročajo o pomanjkanju informacij in podpore.
Cilj magistrskega dela je bil na osnovi analize teoretičnih spoznanj in raziskave oblikovati izhodišča za program podpore in pomoči sorojencem oseb s težjimi MDR na področju načrtovanja prihodnosti, ki bi jih opolnomočil na njihovi poti odraščanja, oblikovanja samostojne osebnosti in ohranjanja zdravega odnosa s primarno družino. V empiričnem delu smo preučevali stanje, potrebe in želje sorojencev v našem prostoru. Uporabljeni sta bili deskriptivna in kavzalno-neeksperimentalna metoda. Podatki so bili pridobljeni s tehniko anketiranja. Vprašanja smo na podlagi teoretičnih izhodišč in v skladu z raziskovalnimi cilji oblikovali sami. Raziskava je kvalitativna in kvantitativna, raziskovali smo na namenskem vzorcu sorojencev obeh spolov, starih od 19 do 56 let (N = 31). V raziskavi so sodelovali sorojenci, katerih bratje in sestre z MDR glede na intelektualne primanjkljaje ter stopnjo podpore, pomoči in vodenja ustrezajo opredelitvi težjih MDR, so pa sicer uradno opredeljeni ne le kot osebe s težjimi MDR, ampak nekateri od njih tudi kot osebe z zmernimi ali težkimi MDR.
Rezultati so pokazali, da večina sorojencev svoje odnose z brati in sestrami, ki imajo MDR, ocenjuje pozitivno, torej da se med seboj dobro razumejo, so si blizu in se pogosto srečujejo. V odnosih do bratov ali sester z MDR največkrat prevzemajo vloge sorojenca (običajen odnos, a pogosto prevzemajo več odgovornosti), prijatelja (skupno preživljanje prostega časa) in skrbnika (skrb in podpora pri vsakodnevnih aktivnostih). So se pa njihove vloge tekom življenja zaradi različnih dejavnikov spreminjale. Iz rezultatov lahko sklepamo, da je specifična izkušnja odraščanja ob bratu ali sestri z MDR na vsakega sorojenca vplivala različno intenzivno. Gledano v celoti so sorojenci sicer večinoma navajali predvsem pozitivne vplive (zrelost in samostojnost, razvijanje tolerance, empatije, sprejemanje drugačnosti itd.), kasneje, ob sprejemanju pomembnih življenjskih odločitev pa se njihove izkušnje močno razlikujejo. Individualno gledano je pri nekaterih sorojencih dejstvo, da imajo brata ali sestro z MDR, močno vplivalo na sprejemanje odločitev, pri drugih le delno ali pa sploh ne. Najbolj pogosto, pri 60 % sorojencev, je to vplivalo na izbor življenjskega partnerja, pri 48,4 % sorojencev na odločitev o kraju bivanja, manj pogosto, pri 35,5 % sorojencev, na odločitev o študijski smeri oz. poklica in najmanj pogosto, pri 22,5 % sorojencev, na odločitev o lastnih otrocih. Glede na rezultate so se do sedaj o prihodnosti vsaj malo pogovarjali v družinah 54,8 % sorojencev, skupaj pa 25,8 % sorojencev meni, da so njihovi načrti glede prihodnosti dovolj natančni. Strokovnjaki v procese načrtovanja večinoma niso bili vključeni, je pa več sorojencev izrazilo željo oz. potrebo po tem. Prav tako je 77,5 % sorojencev izrazilo potrebo po sistemsko urejenem programu pomoči in podpore za sorojence, ki je, razen treh sorojencev, niso bili deležni. Želeli bi si (mesečnih) delno formalnih in delno neformalnih pogovornih srečanj s sorojenci, delavnic oz. individualnih pogovorov s strokovnjaki ter urejeno psihološko oz. psihoterapevtsko pomoč. Kvalitetnih programov, ki bi bili specifično namenjeni le sorojencem je sicer v Sloveniji zelo malo, se je pa dobra polovica sodelujočih že prostovoljno udeležila programov, ki jih za sorojence organizira Zveza Sožitje. Programe ocenjujejo kot zelo pomembne in potrebne.</dc:description><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2021-04-23 03:41:13</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>126467</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 60633603</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
