Uporaba informacijsko-komunikacijske tehnologije pri pouku slovenščine v prvem in drugem triletju osnovne šoleSkumavc, Anja (Avtor) Petek, Tomaž (Mentor) informacijsko-komunikacijska tehnologija (IKT)Z razvojem informacijsko-komunikacijske tehnologije (IKT) se je začel spreminjati tudi sistem vzgoje in izobraževanja. IKT prinaša sodobne metode poučevanja in spodbuja aktivne oblike učenja, ki omogočajo interaktivnost, personalizacijo in diferenciacijo. Takšne oblike zahtevajo dobro poznavanje in vključevanje teorij o učenju v pouk. Pomembno je razmisliti, na kakšen način vključiti sodobno tehnologijo v pouk, da bomo z njo učinkoviteje dosegali zastavljene cilje. Tako bodo učenci lahko razvijali spretnosti in kompetence, ki jih od njih zahteva življenje v 21. stoletju. Izobraževalni sistem in učni načrti spodbujajo učitelje k vključevanju IKT v pouk, končno odločitev pa še vedno sprejmejo učitelji, ki so pedagoško in didaktično dobro usposobljeni za svoje področje, vendar potrebujejo strokovno didaktično pomoč za delo z IKT. Ključni preoblikovalci pedagoške prakse so torej učitelji, ki učencem omogočajo inovativno in spodbudno učno okolje ter večjo dostopnost znanja in spretnosti. Učitelji vse pogosteje sami ustvarjajo tudi e-gradiva, ki v učencih vzbudijo zanimanje in vplivajo na pozornost. Pogoj za uspešen razvoj digitalnih kompetenc je razvita funkcionalna pismenost oz. bralna pismenost. Razvoj temeljnih in višjih ravni pismenosti lahko učinkovito podpre prav IKT. Pouk slovenščine z uporabo IKT torej ponuja možnosti sistematičnega razvoja digitalnih kompetenc ob razvijanju sporazumevalnih zmožnosti učencev. Še vedno pa so prisotne dileme, kako vključevati IKT, ne da bi pri tem zanemarili glavne cilje pouka slovenščine. Pomembno prelomnico na področju uporabe IKT in razvoja digitalnih kompetenc nedvomno predstavlja obdobje šolanja na daljavo med pandemijo, ki je spremenilo marsikatero stališče. Cilj empiričnega dela je bil pridobiti vpogled v dejansko stanje uporabe IKT pri pouku slovenščine v prvem in drugem triletju osnovne šole. Uporabili smo kvalitativen pristop in deskriptivno metodo. Ugotovili smo, da intervjuvani učitelji uporabljajo sodobno IKT in jo vključujejo v pouk slovenščine, kar potrjuje dejstvo, da večina intervjuvanih učiteljev pri pouku slovenščine uporablja računalnik in drugo tehnologijo vsaj od dva- ali trikrat tedensko. Gre predvsem za frontalno uporabo IKT. Prevladuje uporaba e-gradiv, video- in zvočnih posnetkov kot uvod v nadaljnje aktivnosti ali podpora pri posredovanju učne snovi ter usmerjanju učencev. Redkeje je IKT uporabljena pri samostojnem delu učencev z namenom razvijanja višjih miselnih procesov ali z vidika utrjevanja in preverjanja znanja. Učitelji po večini ne ustvarjajo lastnih e-gradiv, saj so zadovoljni z e-gradivi založb. V večini menijo, da so dovolj usposobljeni za delo z IKT, kljub temu pa si želijo več konkretnih izobraževanj o uporabi IKT-orodij, ki bi jim omogočala doseganje ciljev pouka slovenščine. Želijo si tudi, da bi jih vodstvo dodatno podprlo in spodbudilo. Uporaba IKT je nekoliko pogostejša pri jezikovnem pouku in v drugem triletju. Na osnovi spoznanj smo oblikovali splošna priporočila za učitelje, ki naj bodo vodilo in spodbuda za vključevanje IKT tudi na netipična področja, kot je pouk slovenščine.20212021-04-23 03:40:44Magistrsko delo/naloga126461COBISS_ID: 60614659sl