<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Spletne strani za samoregulativno učenje</dc:title><dc:creator>Friškovec,	Tjaša	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Rugelj,	Jože	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>samoregulativno učenje</dc:subject><dc:description>V magistrskem delu je raziskano samoregulativno učenje s spletnimi stranmi pri pouku računalništva v osnovni šoli na predmetni stopnji. V teoretičnem delu je opredeljen pojem samoregulativnega učenja in predstavljene so njegove bistvene točke. Opredeljena je struktura samoregulacije ter podrobneje so opisane posamezne faze. V nadaljevanju so klasificirane strategije samoregulativnega učenja ter opisani modeli takega učenja. V sklepu teoretičnega dela so omenjena vprašanja, ki se pojavljajo pri samoregulativnem učenju, in predstavljena je pomembnost povratne informacije pri preverjanju znanja ter spletne strani, ki so učencem pri samoregulaciji lahko v pomoč.
V empiričnem delu so raziskane najpogostejše strategije pri samoregulativnem učenju s spletnimi stranmi, razlike pri samoreguliranju učenja glede na spol in učni uspeh ter prednosti in slabosti samoregulativnega učenja s spletnimi stranmi. Zanimiva je tudi uporabnost samoregulacije učenja s spletnimi stranmi pri računalništvu v primerjavi z drugimi predmeti in podano je mnenje učencev o samoregulaciji takega učenja. Vzorec so sestavljali učenci in učenke predmetne stopnje pri pouku računalništva. V raziskavi je bil uporabljen vprašalnik, ki so ga učenci izpolnili po izvedeni učni uri, pri čemer so si pomagali s spletno stranjo za samoregulativno učenje. Opravljen je bil tudi intervju z učiteljico. Rezultati so pokazali, da so najpogosteje uporabljene kognitivne strategije.
Mnenja učencev o samoregulativnem učenju s spletnimi stranmi so bila pozitivna, iz rezultatov je bilo razvidno tudi, da ni razlik med spoloma pri samoreguliranju učenja s spletnimi stranmi pri pouku računalništva. Pri učenju s spletno stranjo je večina učenk uporabila metakognitivne strategije, učenci pa kognitivne strategije. Slabost samoregulativnega učenja s spletnimi stranmi je težje preverjanje znanja, prednost pa takojšnja povratna informacija. V primerjavi z drugimi šolskimi predmeti je vključitev samoregulativnega učenja s spletnimi stranmi v pouk računalništva lažja.</dc:description><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2021-04-23 03:40:29</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>126458</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 60578051</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
