<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Pravopisna ozaveščenost vzgojiteljev v pomurskih vrtcih in njihov pogled na lasten profesionalni razvoj na jezikovnem področju</dc:title><dc:creator>Obal,	Ana	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Petek,	Tomaž	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Teršek,	Sanja	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>pravopis</dc:subject><dc:description>V diplomskem delu sem se osredinila na pravopisno ozaveščenost vzgojiteljev v pomurskih vrtcih in njihov pogled na profesionalni razvoj. V teoretičnem delu sem opredelila knjižni in neknjižni jezik ter predstavila vlogo slovenskega jezika v vzgoji in izobraževanju. Ugotovila sem, da proces vzgoje in izobraževanja v slovenskem šolskem sistemu poteka v slovenskem jeziku, razen na območju manjšin, kjer so prisotni tudi drugi uradni jeziki, zato morajo vsi pedagoški delavci, ki so kakor koli vpeti v proces, obvladati in dobro poznati uradni jezik v Republiki Sloveniji. Ključnega pomena je kakovostno razvita sporazumevalna zmožnost, do katere je potrebno biti kritičen in jo nenehno izpopolnjevati. V osrednjem delu teorije sem predstavila zgradbo uradnega obvestila in vabila, ki se povezuje z empiričnim delom. Jezik je živ in se spreminja skupaj z družbo, zato mora biti vzgojitelj predšolskih otrok pripravljen na iskanje novih spoznanj in nadgrajevanje svojega znanja. To je tesno povezano s profesionalnim razvojem, ki omogoča poklicno in osebno rast. Vsak pedagoški delavec se znajde v različnih fazah profesionalnega razvoja in je različno dovzeten za spremembe, samokritičnost in željo po rasti. V veliki meri je za nadaljnje izobraževanje zadolžen vsak posameznik, vendar imajo pomemben vpliv tudi sodelavci in vodstvo vzgojno-izobraževalne ustanove. Nova spoznanja prinašajo spremembe, ki jih je v delovno okolje treba vpeljati tako, da bodo kakovostno in dobro vpeljane v delovni proces za daljše časovno obdobje. V empiričnem delu sem predstavila rezultate anketnih vprašalnikov, ki sem jih razdelila med 63 vzgojiteljev predšolskih otrok, ki so zaposleni v pomurskih vrtcih. Raziskava je bila izvedena skladno s kvantitativno paradigmo, uporabila sem deskriptivno oz. opisno metodo pedagoškega raziskovanja. Ugotovila sem, da predhodno izobraževanje in znanje pravopisa nista povezana. Vprašani so pri tvorjenju krajših uradnih besedil v povprečju naredili 5,31 napake, ki so bile pretežno pravopisne vrste. Pri tvorjenju besedil se je izkazalo, da imajo vprašani slabo pragmatično zmožnost, saj nihče ni v celoti pravilno uporabil sestavin uradnega besedila. Rezultati, povezani z dodatnim izobraževanjem na področju jezika, so pokazali, da se vzorec vprašanih dodatno ne izobražuje in da jih tudi nobena tematika dodatnega izobraževanja s področja jezika ne zanima. Vzgojitelji predšolskih otrok zavzemajo pomemben položaj in vlogo v procesu vzgoje in izobraževanja otrok, zatorej bi morali biti bolj ozaveščeni na področju poznavanja in pravilne uporabe slovenskega jezika. Raziskava je pokazala, da izbran vzorec vprašanih ne obvlada pravopisnih in pragmatičnih zmožnosti oz. so omenjene zmožnosti na nizki ravni. Ker so zgled prihodnjim generacijam, bi morali biti bolj samokritični, željni in motivirani za nadaljnja izobraževanja s področja jezika.</dc:description><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2021-04-23 03:40:01</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>126456</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 60538371</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
