<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Otroci prvega starostnega obdobja v varstvu na kmetiji</dc:title><dc:creator>Pintar,	Brigita	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Torkar,	Gregor	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Gregorčič,	Tanja	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>varstvo na kmetiji</dc:subject><dc:description>Otrok kot del narave še posebej v predšolski dobi hrepeni po pristnem stiku z naravnim okoljem, ki ga obdaja. Sobivanja z živim in neživim svetom se otrok uči s pridobivanjem izkušenj in z raziskovanjem v različnih naravnih ekosistemih. Vzgojitelji se vedno bolj zavedajo pomembnosti trdnega stika med otrokom in naravo za njegov celosten razvoj, zato se vedno večkrat odločajo za aktivnosti na bližnjem travniku, v ribniku, gozdu, parku, včasih tudi za dejavnosti, povezane z življenjem na kmetiji. Neposreden vsakodnevni stik z ruralnim  okoljem lahko v otroku vzbudi občutek odgovornosti za naravo, hkrati pa to predstavlja raznovrstno »igrišče«, v katerem otrok vstopa v stik z živalmi, rastlinami, starimi ljudskimi običaji, načini pridelave ter predelave hrane, kmetijsko mehanizacijo in posebnim načinom življenja tamkajšnjih ljudi.  V diplomski nalogi sem želela ugotoviti, kakšne predstave in znanje o kmečkem življenju imajo otroci prvega starostnega obdobja, ter pripraviti dejavnosti, ki bodo primerne njihovim razvojnim zmožnostim. Vzorec je vseboval 5 otrok obeh spolov, starih od  25 do 46 mesecev. Vsi otroci so bili v času raziskave vključeni v redno dnevno varstvo na kmetiji. Pri raziskovanju sem uporabila metodo opazovanja z udeležbo. Ta mi je omogočala zbiranje različnih informacij o dogajanju med dejavnostmi, odzivu otrok in lastnih opažanj, ki sem jih zapisala v obliki dnevnika. Poleg tega sem uporabila tudi metodo poglobljenega intervjuja, s katerim sem ob koncu vseh dejavnosti preverila pridobljeno znanje posameznega otroka. Za bolj celovit pristop sem v raziskavo vključila tudi starše otrok, katerim sem razdelila anketni vprašalnik. Prišla sem do ugotovitev, da so otroci pri odgovarjanju na enaka vprašanja pri pogovoru s starši in v pogovoru z menoj (poglobljeni intervju) podajali različne odgovore o tem, katera dejavnost jim je bila najbolj všeč oz. kaj se jim je najbolj vtisnilo v spomin. Kljub temu sem po analizi vseh pridobljenih podatkov ugotovila, da so otroci v veliki večini primerov poudarjali dejavnosti, povezane z domačimi živalmi, predvsem z oskrbo goveda in kokoši. Velik vtis na otroke je tako po mnenju staršev kot po lastnih opažanjih, naredil obisk sosednje kmetije, kjer so otroci lahko opazovali molžo krav. Ugotovila, sem da so si otroci zapomnili predvsem dejstva o živalih in tem, kako za njih skrbeti (npr. priprava krme). Na žalost so otroci, razen odgovorov na osnovna vprašanja, pokazali manj zanimanja za pogovor o dejavnostih, povezanih s kulturnimi rastlinami. Podobno se je zgodilo tudi s tematiko predelave hrane, z izjemo pogovorov zelo pogostih pogovorov o peki torte.</dc:description><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2021-04-21 20:35:57</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>126421</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 59847171</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
