<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Kapsulacija kvasovk vrste Saccharomyces cerevisiae v polisaharidne nosilce</dc:title><dc:creator>Maček,	Katarina	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Poklar Ulrih,	Nataša	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Osojnik Črnivec,	Ilja Gasan	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>kvasovke</dc:subject><dc:subject>Saccharomyces cerevisiae</dc:subject><dc:subject>mikrokapsulacija</dc:subject><dc:subject>alkoholna fermentacija</dc:subject><dc:subject>stresni dejavniki</dc:subject><dc:subject>zaščita</dc:subject><dc:subject>visoke temperature</dc:subject><dc:subject>glukoza</dc:subject><dc:subject>etanol</dc:subject><dc:subject>izkoristek</dc:subject><dc:subject>polisaharidni nosilci</dc:subject><dc:subject>alginat</dc:subject><dc:subject>hitozan</dc:subject><dc:subject>pektin</dc:subject><dc:description>Kvasovke Saccharomyces cerevisiae so med alkoholno fermentacijo izpostavljene hitremu spreminjanju fermentacijskega okolja. Visoka temperatura, visoka koncentracija substratov in produktov, pomankanje hranil in kisika jim predstavlja stres, pred katerim je kvasovke potrebno zaščititi. Mikrokapsulacija je tehnika, ki pridobiva vedno večjo vlogo v živilstvu in biotehnologiji. Raziskave so pokazale, da lahko z mikrokapsulacijo kvasovke zaščitimo pred stresnimi dejavniki v fermentacijskem okolju. V magistrski nalogi smo s kapsulatorjem BÜCHI 395–Pro pripravili mikrokroglice iz alginata, hitozana in pektina. Za kapsulacijo smo uporabili kulturo kvasovk S. cerevisiae ZIM 2155 iz Zbirke industrijskih mikroorganizmov Biotehniške fakultete. Spremljali smo potek alkoholne fermentacije s kapsulirnimi kvasovkami v gojiščih z veliko koncentracijo glukoze in pri visoki temperaturi fermentacije. Sproščanje kvasovk iz mikrokroglic smo spremljali z merjenjem vrednosti OD pri 650 nm, količino nastalega etanola in porabe glukoze smo analizirali z metodo HPLC. Ugotovili smo, da je kapsulacija uspešno zaščitila kvasovke pred veliko koncentracijo pridobljenega etanola v gojišču, saj so imele kapsulirane kvasovke boljši izkoristek. Kaspulacija je delno uspešno zaščitila kvasovke pred temperaturo fermentacije, 37 in 42 °C. Kapsulirane kvasovke so imele v gojišču pri 8 % glukoze in 37 °C ter v gojišču pri 24 % glukoze pri 37 in 42 °C boljši izkoristek od prostih kvasovk. Vseeno so dosegle nižjo koncentracijo etanola kot pri temperaturi 24 °C. Kapsulacija je vplivala na spremenjeno dinamiko porabe glukoze in nastajanja etanola. Izmed treh uporabljenih polisaharidov, se je za najbolj učinkovitega izkazal alginat. Pri uporabi mikrokroglic (240 ± 27 µm) iz alginata so kvasovke dosegle najboljše izkoristke in proizvedle največje koncentracije etanola (do 13,1 vol. % nastalega etanola).</dc:description><dc:publisher>[K. Maček]</dc:publisher><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2021-04-18 07:15:26</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>126353</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 579.6:582.282.23:615.014.6</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 191131</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 60197379</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
