<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Modifikacija bombažne tkanine s plazmo in nanodelci cinkovega oksida za doseganje zaščite pred ultravijoličnim sevanjem</dc:title><dc:creator>Jazbec,	Katja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Gorjanc,	Marija	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Kert,	Mateja	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>bombaž</dc:subject><dc:subject>nanodelci</dc:subject><dc:subject>cinkov oksid</dc:subject><dc:subject>plazma</dc:subject><dc:subject>zaščita pred UV-sevanjem</dc:subject><dc:description>IZVLEČEK

Namen raziskave je bil ugotoviti najprimernejšo metodo nanosa nanodelcev cinkovega oksida (nano-ZnO) na beljeno in mercerizirano bombažno tkanino in s plinsko plazmo povečati njihovo adsorpcijo na površino tkanine ter s tem doseči odlično zaščito pred ultravijoličnim (UV) sevanjem. Za določanje najprimernejše metode nanosa nano-ZnO smo uporabili štiri metode, ki so se razlikovale po postopku nanosa, času obdelave in vsebnosti barvila ali pomožnih snovi v obdelovalni kopeli. Spektroskopija UV-Vis in masna spektrometrija z induktivno sklopljeno plazmo (ICP-MS) sta pokazali, da imajo bele tkanine, obdelane po postopku z izčrpanjem, pri čemer obdelovalna kopel vsebuje bidestilirano vodo, nano-ZnO in ocetno kislino, visoke vrednosti UV-zaščitnega faktorja (UZF), UZF = 30 in visoko vsebnost nano-ZnO ter da višanje koncentracije nano-ZnO nad 3 % ne poviša vrednosti UZF. Povečanje adsorpcije nano-ZnO na belo tkanino smo proučili pri različnih pogojih obdelave tkanine v plinski plazmi nizkotlačno induktivno sklopljenega plazemskega sistema. Uporabili smo različne pline (vodno paro, kisik in tetrafluorometan) in spreminjali čas obdelave (10, 20 in 30 s). Kemijske in fizikalne lastnosti s plazmo obdelane bombažne tkanine smo pregledali z rentgensko fotoelektronsko spektroskopijo (XPS) in vrstično elektronsko mikroskopijo (SEM). Ocenili smo mehanske lastnosti vzorcev, obdelanih s plazmo, in sicer z merjenjem pretržne sile in raztezka. Učinkovitost plazemske obdelave smo ovrednotili z uporabo spektrometrije UV-Vis in merjenjem zaščitnega UV-faktorja (UZF). Rezultati so pokazali, da daljši časi obdelave, ne glede na uporabljeni plin, povečajo koncentracijo kisikovih funkcionalnih skupin na površini vlaken in povzročijo, da postane njihova površina bolj hrapava. Ta dva pogoja sta ključnega pomena za povečanje vsebnosti nano-ZnO na vlaknih, saj zagotavljata odlične vrednosti UZF na obdelani bombažni tkanini. Funkcionalizirane tkanine pa pri pranju niso bile zelo obstojne, saj je že prvo pranje odstranilo večino nano-ZnO.</dc:description><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2021-04-17 09:01:08</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>126344</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 78305</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
