<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Barvanje z naravnimi barvili uporabljenimi v Majevski kulturi</dc:title><dc:creator>Marini,	Gaia	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Gorjanc,	Marija	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>civilizacija Majev</dc:subject><dc:subject>košeniljke</dc:subject><dc:subject>naravna barvila</dc:subject><dc:subject>karmine</dc:subject><dc:subject>čimže</dc:subject><dc:description>Namen diplomskega dela je razložiti, kako lahko v tekstilni industriji nadomestimo sintetična barvila z naravnimi, da se jih uporabi kot nekoč v smislu manjše globalne proizvodnje in ekološke produkcije. 
Opravljen je bil poskus barvanja surovega bombaža in surove volne z naravnim rdečim barvilom, imenovanim karmin, ki je pridobljen iz sušenih samic žuželk roda košeniljke (Dactylopius coccus) iz Srednje in Južne Amerike. Uporabljene so bile tri različne čimže, ki dajo v različnih pH-medijih različen razpon barvnih odtenkov, od rumene do globoke rdeče in vijoličaste.
Po končanem poskusu so bile barve vzorcev spektrofotometrično ovrednotene z uporabo barvnega prostora CIE L* a* b*. 
Iz rezultatov je razvidno, da so volneni vzorci absorbirali več barvila karmin kot bombažni. Najgloblje obarvanje je bilo doseženo z barvanjem vzorcev volne in bombaža v kisli barvalni kopeli, najslabše pa z barvanjem v alkalni barvalni kopeli, kjer vzorci niso absorbirali barvila, ampak so le porumeneli. Kar zadeva uporabljeno čimžo, so imeli najvišjo vrednost K/S vzorci bombaža in volne, ki so bili čimžani z aluminijevim sulfatom. Najnižjo vrednost oziroma najnižjo globino obarvanja so imeli nečimžani vzorci.</dc:description><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2021-04-17 09:00:54</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>126341</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 78302</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
