<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Policijska pooblastila obdelovanja podatkov o komunikacijskem prometu z namenom varovanja zdravja</dc:title><dc:creator>Reya,	Vita	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Gorkič,	Primož	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>komunikacijska zasebnost</dc:subject><dc:subject>prometni podatki</dc:subject><dc:subject>doktrina tretje stranke</dc:subject><dc:subject>evropsko pravo človekovih pravic</dc:subject><dc:subject>(varnostna) policijska pooblastila</dc:subject><dc:subject>policijsko pravo</dc:subject><dc:description>Prvo poglavje magistrske diplomske naloge obravnava komunikacijsko zasebnost. Začenja z definicijo te pravice, kot jo opredeljujeta Ustava Republike Slovenije (v nadaljevanju: URS) in Evropska konvencija o človekovih pravicah (v nadaljevanju: EKČP). Za določitev obsega pravice do komunikacijske zasebnosti je potrebna obravnava prometnih podatkov, zato je naslednji podsklop namenjen obravnavi podatkov, povezanih z vsebino komunikacije. Sledila bo analiza sodne prakse Ustavnega sodišča Republike Slovenije (v nadaljevanju: USRS), sodb Evropskega sodišča za človekove pravice (v nadaljevanju: ESČP) in Sodišča Evropske unije (v nadaljevanju: SEU). Zatem, s pomočjo prej poglobljene analize sodne prakse USRS in ESČP, magistrsko diplomsko delo odgovarja na vprašanje o tem, ali, ter pod kakšnimi pogoji, bi lahko varovanje zdravja utemeljilo poseg v komunikacijsko zasebnost. Delo se nato osredotoči na vprašanje, kateri predpis nudi višje varstvo: EKČP ali URS.

Drugi del naloge se posveča policijskemu pravu in policijskim pooblastilom; najprej bodo našteta tista varnostna pooblastila policije, katerih namen je zbiranje prometnih podatkov. Sledi opis problema prehajanja podatkov, pridobljenih s pomočjo varnostnih pooblastil policije v preiskovalno sfero, zatem pa težava prehajanja prometnih podatkov med institucionalno ločenimi subjekti. S slednjo situacijo imamo opravka takrat, ko drugi (neoblastni) organi pridobivajo prometne podatke in jih zatem posredujejo organom oblasti za namene dokazovanja v kasnejšem kazenskem postopku. Magistrska diplomska naloga se spopada z vprašanjem o tem, ali, in pod kakšnimi pogoji, sta omenjeni prehajanji prometnih podatkov sploh mogoči v trenutni slovenski ustavnopravni ureditvi.</dc:description><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2021-04-17 09:00:02</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>126337</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 97351</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 60552963</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
