<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Predlogi optimizacije gorskega reševanja v Sloveniji</dc:title><dc:creator>Rodič,	Jernej	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Debevec,	Tadej	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>gorsko reševanje</dc:subject><dc:subject>Gorska reševalna zveza Slovenije</dc:subject><dc:subject>optimizacija gorskega reševanja</dc:subject><dc:subject>gorsko reševanje v alpskih državah</dc:subject><dc:description>Osnovni namen magistrskega dela je celostno opisati trenutni sistem organizacije gorskega reševanja v Sloveniji in nekaterih drugih alpskih državah ter primerjati različne strukture gorskega reševanja med temi državami. S pomočjo statističnih podatkov o nesrečah in primerjave podatkov o reševalnih službah v različnih alpskih državah je bil drugi cilj dela pripraviti predloge in ideje, ki bi pripomogle k optimizaciji gorskega reševanja v Sloveniji.

Magistrsko delo je temeljilo na podatkih, ki so dostopni na uradnih spletnih straneh, ter na podatkih, ki so bili pridobljeni s pomočjo pisnega ali ustnega intervjuja. Tuje gradivo je bilo prevedeno in povzeto. Na podlagi analize nesreč in intervencij v obdobju 2017–2019 v drugih alpskih državah je bila narejena primerjava s Slovenijo. V primerjavo so bili vključeni podatki o intervencijah, nesrečah in smrtih.

Gorska reševalna zveza Slovenije, ki v Sloveniji skrbi za organizirano gorsko reševanje, ima dolgo in bogato tradicijo. Alpske države se med seboj razlikujejo po svoji legi, reliefu in površini, ne glede na to pa so v vseh alpskih državah za potrebe gorskega reševanja (še posebej v visokogorju) ključnega pomena primerno znanje, oprema, organiziranost in sredstva. Švica in Avstrija imata tako kot Slovenija gorsko reševanje v rokah prostovoljnih reševalcev. Podpora helikopterskega reševanja, ki je v zadnjih letih nepogrešljivo in najbolj optimalno, če razmere to dovoljujejo, se je v Avstriji in Švici delno že prenesla na privatna letalska podjetja, prostovoljne gorske reševalne službe teh dveh držav pa sodelujejo s helikopterskimi prevozniki in se med seboj podpirajo. V Franciji je gorsko reševanje naloga treh javnih služb. Za gorsko reševanje skrbijo specializirane skupine policije, žandarmerije in gasilcev.

Gorsko reševanje v Sloveniji v danih razmerah deluje, je učinkovito in dostopno. Ker pa število nesreč v zadnjih letih narašča, bo tudi v Sloveniji v prihodnosti smiselna optimizacija dosedanjega sistema. V magistrskem delu so predstavljeni različni predlogi optimizacije. Zavarovanje za primer nesreče v gorah bi Gorski reševalni zvezi Slovenija omogočilo dodatna sredstva za delovanje, razvoj in opremo. Uvedba poklicne skupine gorskega reševanja ali pa sodelovanje vojaške skupine, ki je usposobljena za reševanje v težkih pogojih z uporabo helikopterja, pa bi tudi v zimski sezoni, ko helikopterska ekipa za gorsko reševanje ni v pripravljenosti vse dni v tednu, povečala uspešnost in učinkovitost reševanja ter razbremenila prostovoljne gorske reševalce.</dc:description><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2021-04-15 07:16:27</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>126291</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 31933</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 64204547</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
