<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Povezanost antropometričnih značilnostih starejših odraslih z izvajanjem temeljnih postopkov oživljanja</dc:title><dc:creator>Mezek,	Špela	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Slabe,	Damjan	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Dolenc,	Eva	(Komentor)
	</dc:creator><dc:creator>Jakovljević,	Miroljub	(Komentor)
	</dc:creator><dc:creator>Hiti,	Nina	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>stisi prsnega koša</dc:subject><dc:subject>prva pomoč</dc:subject><dc:subject>telesna zmogljivost</dc:subject><dc:subject>diplomska dela</dc:subject><dc:subject>fizioterapija</dc:subject><dc:description>Uvod: Temeljne postopke oţivljanja najpogosteje izvajamo v primeru nastanka izvenbolnišničnega srčnega zastoja. Zaradi tega bi morali biti vsi druţinski člani, tudi starejši odrasli (babice in dedki), usposobljeni za izvajanje temeljnih postopkov oţivljanja. Starejši odrasli očividci dogodka redkeje in slabše izvajajajo temeljne postopke oţivljanja. Namen: Zaradi omenjenih razlogov nas je zanimalo, kakšen vpliv imajo demografske in antropometrične lastnosti starejših odraslih na uspešnost izvedbe temeljnih postopkov oţivljanja. Metode dela: V raziskavi so sodelovali samostojno ţiveči starejši odrasli, ki so podpisali pristopno izjavo. Od preiskovancev smo pridobili demografske podatke in izmerili njihove antropometrične lastnosti (telesna višina, telesna masa, obseg trebuha) iz katerih smo izračunali indeks telesne mase in razmerje obsega pasu in telesne višine. Vsi preiskovanci so bili deleţni izobraţevanja iz temeljnih postopkov oţivljanja, ki so jih nato demonstrirali na modelu za oţivljanje Resusci Anne QCPR Skill Guide (Laerdal, Norveška) z mobilno aplikacijo QCPR Laerdal. Pri analizi povezav demografskih in antropometričnih lastnosti z uspešnostjo temeljnih postopkov oţivljanja smo za kriterij uspešnosti določili, da morata biti odstotek časa v pravilnem frekvenčnem območju ali odstotek časa doseganja zadostnega pritiska nad 75 %. Rezultati: V raziskavi je sodelovalo trideset starejših odraslih preiskovancev, od tega 6 moških in 24 ţensk. Pri globini stisov in izpustov v povprečju preiskovanci niso imeli teţav, teţave so nastale pri doseganju ustrezne frekvence stisov in izpustov, saj je le petina preiskovancev izvajala postopek z ustrezno frekvenco. Med spoloma ni bilo pomembne razlike. Pri analizi smo ugotovili, da opazovane spremenljivke sicer vplivajo na izvedbo temeljnih postopkov oţivljanja, vendar pa je ta vpliv statistično nepomemben. Razprava in zaključek: Starejši odrasli zmorejo učinkovito izvajati temeljne postopke oţivljanja z vidika kriterija doseganja zadostne globine stiska in sprostitve, izvedba stiskov in izpustov pa je bila prehitra. Izvajanje temeljnih postopkov oţivljanja je kompleksen postopek, na katerega vpliva vrsta telesnih in duševnih dejavnikov in bi jih veljalo v prihodnje poglobljeno raziskati na večjem vzorcu preiskovancev. </dc:description><dc:publisher>[Š. Mezeg]</dc:publisher><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2021-04-10 07:47:13</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>125950</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 615.8</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 104319</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 59058947</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
