Zdravljenje in bolnišnična obravnava ishemične možganske kapi pri bolnikih z demencoŽupanič, Eva (Avtor) Gregorič Kramberger, Milica (Mentor) Winbald, Bengt (Komentor) demencaishemična možganska kapintravenska trombolizabolnišnična obravnavasekundarna preventivaUvod: Demenca in možganska kap se pogosto pojavljata skupaj; kar 10% možganski kapi se pojavi pri bolnikih z predobstoječo demenco. Predpostavlja se, da predobstoječa demenca vpliva na zdravljenje možganske kapi in funkcijski izhod, vendar večjih raziskav, ki bi to potrdile, ni. Cilji: Preučiti bolnike z demenco, ki utrpijo ishemično možgansko kap (IMK), in jih primerjati z bolniki z IMK, a brez demence v: (1) dostopu, zapletih in izhodih zdravljenja z intravensko trombolizo (IVT), (2) bolnišnični obravnavi s poudarkom na hospitalizaciji v enotah za možgansko kap, izvajanju specifičnih diagnostičnih preiskav, rehabilitaciji in trajanju hospitalizacije, in (3) pričetku zdravljenja s sekundarno farmakološko preventivo tekom hospitalizacije in vzdrževanju takega zdravljenja v letih po IMK. Hipoteze: Pričakovali smo, da bodo imeli bolniki z demenco, ki utrpijo IMK, v primerjavi z bolniki brez demence: (1) slabši dostop do zdravljenja z IVT, (2) več zapletov in slabši izid zdravljenja z IVT, (3) slabši dostop do zdravljenja v enotah za možgansko kap, diagnostičnih preiskav in obravnav s strani rehabilitacijskega tima, (4) krajšo hospitalizacijo in (5) manjšo verjetnost predpisa sekundarne farmakološke preventive možganske kapi. Metode: Nacionalna longitudinalna raziskava je temeljila na podatkih iz švedskih nacionalnih registrov za demenco in možgansko kap (SveDem in Riksstroke). Podatke o pridruženih boleznih, zdravilih in smrti smo pridobili s pomočjo dodatnih nacionalnih registrov (the Swedish National Patient Registry, the Swedish Prescribed Drug Registry, the Swedish Population Register). V prvih dveh raziskavah smo vključili 1356 bolnikov s predobstoječo demenco ter kontrolno skupino 6755 bolnikov brez demence, ki so v obdobju 2010–2014 utrpeli prvo IMK. Kontrolna skupina bolnikov se je ujemala po starosti (+/- 3 leta), spolu, letu nastopa IMK ter geografski regiji. Primerjali smo dostop, zaplete in izide zdravljenja z IVT, bolnišnično obravnavo s poudarkom na hospitalizaciji v enotah za možgansko kap, uporabo diagnostičnih preiskav, rehabilitacije in trajanje hospitalizacije. V tretji raziskavi smo vključili 1410 bolnikov s predobstoječo demenco ter kontrolno skupino 7150 bolnikov brez demence, ki so utrpeli IMK v obdobju 2007–2014. Zanimalo nas je predpisovanje statinov, antiagregacijskega, antikoagulacijskega in antihipertenzivnega zdravljenja ob odpustu iz bolnice in po 1., 2. in 3. letu po IMK. Za preučevanje odnosa med demenco in dostopom ter izidi zdravljenja smo uporabili multivariatno logistično regresijo. Predstavljena so prilagojena razmerja obetov (»odds ratio«–OR) s 95% intervalom zaupanja (»confidence intervals«–CI). Rezultati: Bolniki z demenco so imeli manjšo verjetnost zdravljenja z IVT; IVT je prejelo 94 (7,0 %) bolnikov z in 639 (9,5 %) bolnikov brez demence. Modele v analizi smo prilagodili za spremenljivke, ki bi lahko vplivale na izhode zdravljenja. Tudi po prilagoditvi za možne moteče dejavnike so bila razmerja obetov za prejetje IVT pri bolnikih z demenco nižja (0,68 [95% CI 0,54-0,86]). Ko je bila analiza izvedena le med bolniki, ki so bili pred IMK samostojni v vsakodnevnih aktivnostih, je razlika med bolniki z in brez demence vztrajala le pri bolnikih ? 80 let (OR 0,58; 95% CI 0,36-0,94). Med bolniki z in brez demence, ki so prejeli IVT, nismo našli razlik v incidenci simptomatskih intrakranialnih krvavitev (7,4% v primerjavi z 7,3%, p = 0,960) in smrti 3 mesece po nastopu IMK (22,0% v primerjavi z 18,8%, p = 0,494). Bolniki z demenco so imeli slabši funkcionalni izhod z višjo stopnjo prizadetosti po Modificirani Rankinovi lestvici (mRS, angl. modified Rankin Scale) in večjo verjetnost nove namestitve v domovih starejših občanov (obe p < 0,001). Razlik v neposredni nastanitvi v enotah za možgansko kap nismo našli (72,8% v primerjavi z 72,9%, p = 0.931). Dolžina celotne hospitalizacije v enotah za možgansko kap je bila pri bolnikih z demenco krajša (11,6 v primerjavi z 13,5 dnevi in 10,5 v primerjavi z 11,2 dnevoma, p < 0.001). Bolniki z demenco so prejeli manj obravnav interdisciplinarnega tima za obravnavo možganskih kapi (fizioterapevti, delovni terapevti, logopedi; p < 0.05 za vse prilagojene modele analize). Razlik v testu požiranja med bolniki z in brez demence nismo našli (90,7 % v primerjavi z 91,8 %, p = 0,218). Ob odpustu iz bolnišnice so imeli bolniki z demenco manj možnosti predpisa antihipertenzivov (0,57 [0,49-0,67]), statinov (0,57 [0,50-0,66]) in antikoagulantov (bolniki z atrijsko fibrilacijo – AF; 0,41 [0,32-0,53]). Bolniki z demenco so imeli večjo možnost prejema antiagregacijskega zdravljenja le v primeru AF (1,56 [1,21-2,01]), ob odsotnosti AF razlika v predpisu antiagregacijske terapije ni bila statistično značilna (0,99 [0,75-1,33]). Podobni trendi so bili prisotni v 1., 2. in 3. letu po IMK. Zaključki: Bolniki z demenco, ki utrpijo IMK, imajo manj možnosti, da prejmejo IVT, vendar na to vpliva starost in predhodno funkcionalno stanje. Bolniki z demenco in IMK niso imeli več zapletov zdravljenja z IVT (simptomatskih znotrajmožganskih krvavitev, smrti), vendar je bil njihov funkcionalni izhod slabši in z večjo verjetnostjo so bili na novo nastanjeni v domovih starejših občanov. Torej smo potrdili prvo hipotezo, da imajo bolniki z demenco slabši dostop do zdravljenja z IVT, drugo hipotezo pa smo le delno potrdili, saj imajo bolniki z demenco resda slabši funkcionalni izhod po IVT, vendar podobno verjetnost zapletov zdravljenja. V nasprotju z našo hipotezo so imeli bolniki z demenco enak dostop do zdravljenja v enotah za možgansko kap, a so imeli v povprečju 2 dni krajšo celotno hospitalizacijo. Potrdili smo, da bolniki z demenco prejmejo manj diagnostičnih preiskav in obravnav s strani rehabilitacijskega tima. Bolniki z demenco so imeli manj možnosti, da prejmejo zdravila za sekundarno preventivo IMK, s čimer smo potrdili zadnjo hipotezo.20212021-04-09 07:15:11Doktorsko delo/naloga125894VisID: 16416COBISS_ID: 61586691sl